Jan Plestenjak praznuje 50 let: Nikoli ne smeš izgubiti skromnosti

Ob osebnem jubileju, ob 50. rojstnem dnevu, smo v POPkastu tokrat gostili Jana Plestenjaka. "Nič groznega se mi to ne zdi in nič se ne tresem zaradi tega," je povedal in dodal, da se spominja, da se je težje spoprijel s prehodom iz 39 na 40, kot zdaj iz 49 na 50: "Takrat se dogajajo večje spremembe, večja spraševanja v smislu, ali sem dovolj naredil ali v življenju nisem naredil dovolj.  Pa je nekako bolj mirno. Bolj zdravo presojam, kaj je pomembno in kaj ne. Bolj zdravo oceniš, kaj je bistvo in ne izgubljaš energije z nepomembnim. To je velik plus let."

Glasbenik, ki je na sceni že več kot 30 let, glasbenik, ki je dostavil 15 albumov, več kot 50 videospotov in kopico hitov, med katerimi so nekateri, ki se bodo počasi uvrstili med zimzelene, pravi, da se še predobro spominja svojih začetkov. Pravi, da je bilo težko, da se v ta čas ne bi več vrnil, a da je vesel, da je bil vztrajen. "Moj začetek kariere je bil nekaj groznega. Star sem bil 18 let in sem delal največje neumnosti. Nihče mi ni pomagal v smislu, da bi me malo usmeril in so stvari, ki sem jih v začetku kariere naredil in mi jih je danes zelo nerodno gledati in nekateri zelo uživajo v tem in mi to servirajo vsake toliko. A po svoje, če ne bi bilo tistega, mogoče se ne bi bilo treba potem naprej toliko boriti, da postanem dober pevec, da začnem dobre pesmi pisati. Če bi bila prva stvar uspešna, bi morda ostal na tistem nivoju in se ne bi več razvijal. Čeprav dvomim, da bi mi moj karakter to dopustil, ker sem toliko radoveden in samokritičen. Še zdaj, ko naredim stvari, se bolj ukvarjam s tem, kaj bi lahko bilo bolje kot s tem, koliko je dobro." Jan pove, da je hvaležen, da je moral za svoj uspeh delati, da je moral garati in se dokazovati. To primerja z ježo. "Hvaležen sem, da sem moral v svoji karieri najprej jahati oslička in potem delovnega konja, preden sem se usedel na dirkalnega. Ker prehitro se usesti na dirkalnega konja, je zelo nehvaležno, ker te hitro dol vrže."

Glasbenik, ki je v zadnjih letih postal znan tudi kot mentor mlajšim glasbenikom, pove, da pri mlajših kolegih velikokrat vidi, da prevečkrat ob prvem uspehu mislijo, da so Supermani in da je njihov uspeh nekaj večnega. "Mladim velikokrat svetujem, naj si zadajo sanje, za katere so skoraj 100-odstotno prepričani, da ji ne bodo mogli doseči, saj je pot do cilja bolj zabavna kot sam cilj."

Kako na svoj uspeh gleda Jan, za kaj mu je žal, da ni dosegel, kaj pripravlja v naslednjih dneh in zakaj meni, da ne bo več posnel albuma, ampak samo še hite, pa v pogovoru zgoraj.