Mariska Hargitay spregovorila o posilstvu: Na vse načine sem se skušala rešiti

"Bil je prijatelj. Nato ni bil več. Na vse načine sem se skušala rešiti. Skušala sem se šaliti, biti očarljiva, postaviti mejo, biti razumna, skušala sem reči ne," je zapisala igralka Mariska Hargitay, protagonistka serije Zakon in red: Enota za posebne primere, ki je v odprtem pismu za revijo People prvič spregovorila o posilstvu. "V tridesetih letih svojega življenja sem bila posiljena. Ni bilo seksualno. Šlo se je za dominacijo in nadzor. Nadvlado."

"Zgrabil me je za roke in me držal. Bila sem tako prestrašena in nisem želela, da bi prišlo do nasilja. Danes se zavedam, da je že to bilo spolno nasilje, a bala sem se, da bi postalo fizično. Zmrznila sem, kar kar je pogost odziv v travmatičnih položajih, ko ni možnosti izhoda. Izklopila sem se," je priznala igralka, ki pozneje ni mogla razumeti in predelati tega, kar se ji je zgodilo. Priznala je, da je zato dogodek popolnoma "odrezala in izbrisala".

V nadaljevanju je zapisala, da danes zelo sočustvuje z delom sebe, ki ga je skušala zakopati. "Storila sem, kar sem morala, da sem preživela." Priznala je, da je v preteklosti skušala zmanjšati resnost problema. Tako na javnih dogodkih, kjer ni govorila o izkušnji, kot v pogovorih s soprogom, ko je trdila, da to pravzaprav ni bilo posilstvo. "Potem pa so se stvari v meni začele premikati in sem se o tem začela bolj resno pogovarjati z najbližjimi. Bili so prvi, ki so temu rekli to, kar je. Bili so nežni, prijazni in previdni, vendar je bilo njihovo poimenovanje pomembno."

 "Zdaj lahko jasno vidim, kaj se mi je zgodilo. Razumem nevrobiologijo travme. Travma zlomi naš um in spomin. Tako, kot se zlomi zrcalo," je zapisala in poudarila, da so ji v težkih trenutkih pomagale prav žrtve posilstva, ki spremljajo serijo Zakon in red: Enota za posebne primere. "Dejali so mi, da sem jim pomagala in dala moč, a so v resnici oni tisti, ki so vir moje moči. Izkusili so temo in krutost, popolno neupoštevanje drugega človeka in storili so, kar so morali, da so preživeli."

Želja igralke je, da bi ljudje odprto govorili o spolnem nasilju, tako kot dandanes govorijo o raku. "Ko nekomu poveš, da si premagal raka, ti čestitajo. Podoben odziv si želim za žrtve posilstva. Ne želim, da se sramujejo. Sramota pripada storilcu, on je tisti, ki je zagrešil ostudno in sramotno dejanje. Želim, da se to nasilje konča. Spolno nasilje ne obstaja zaradi nečesa nespremenljivega v našem človeškem stanju, obstaja zato, ker obstajajo strukture moči, ki to omogočajo."

 "Kar zadeva pravico, je pomembno vedeti, da je lahko za vsakega preživelega videti drugače. Zase želim priznanje in opravičilo. To je začetek. Ne vem, kaj je na drugi strani tega, in to ne bo razveljavilo tega, kar se je zgodilo, vendar vem, da igra pomembno vlogo pri tem, kako bom to rešili," je zapisala in zaključila: "To je boleč del moje zgodbe. Izkušnja je bila grozljiva. Vendar me še zdaleč ne definira, tako kot me ne definira noben drug del moje zgodbe."

"Stara bom 60 let in zelo sem hvaležna za to, kje sem. Prenovljena sem in preplavljena s sočutjem do vseh nas, ki smo trpeli. In še vedno sem ponosna," je zapisala na koncu.