30. Liffe: Glas, toplina, iskrivi duh in bolečina z druge strani mavrice

Film govori o težavnem življenju pevsko-filmske zvezdnice Judy Garland, potem ko je k svetovni slavi švignila po zaslugi filma Čarovnik iz Oza pri rosnih sedemnajstih. Judy, s pravim imenom Frances Ethel Gumm, je bila v šovbiznis pahnjena že zelo zgodaj, saj jo je v to silila njena mama, medtem ko je bil njen oče nerazkrit homoseksualec, zaradi česar se je družina veliko selila, da je lahko imel afere z moškimi.

Dekle z magičnim glasom tako ni imelo srečnega otroštva in mladosti. Poročila se je že pred dvajsetim letom, a zgolj za slaba tri leta, naslednji zakon z Vincentejem Minellijem je trajal slabih šest let, v času katerega je rodila hčerko Lizo, poročena pa je bila še trikrat, nazadnje leta 1969, zgolj dobre tri mesece, potem je umrla zaradi predoziranja z barbiturati v londoskem hotelu Chelsea.

Če so bili filmi Čarovnik iz Oza, Srečaj me v sv. Louisu in Zvezda je rojena nedvomen vrhunec njene kariere, potem film pokaže, kaj se je dogajalo v zadnjem letu njenega življenja, ko se je, obubožana od dolgov, ki so ji jih nakopali nekdanji možje, in razrvana od substanc in alkohola, "boleče" skušala vrniti nazaj na odrske deske. A je ohranila iskrico v svojih velikih očeh, toplino in iskrivost duše ter veliko ljubezen do svojih otrok.

Garlandova se je pozimi leta 1968 v Londonu pripravljala na pet tednov razprodanih nastopov v klubu The Talk of the Town. Četudi ni bila več na vrhuncu slave in moči, pa sta bili njena želja in dramatičnost glasu samo še bolj izraziti. Judy se tako rada prepira, uveljavlja svoj prav in četudi se zdi problematična, iz nje sijeta duhovitost in toplina. Film pokaže tudi razburljivo romanco z Mickeyjem Deansom, ki je bil, kot omenjeno, tik pred njeno nenadno smrtjo, samo nekaj mesecev njen peti mož.

Renee Zellweger je brez dvoma v vlogi, vredni oskarjevske nominacije. Če je kot mladenka navdušila kot Bridget Jones, ko smo verjeli njenemu britanskemu naglasu, potem so ji njene lepotne operacije, če ne za kaj drugega, naredile uslugo, da so jo zdaj lažje spremenili v postarano divo, da ji je neverjetno podobna. Hkrati pa je ujela ves potreben patos in tragiko nekoga z veliko željo, ki pa se zdi, da je bolj kot na poti (ponovnega) uspeha na poti v pogubo. Njeno življenje je bilo prej v razsulu kot pa zgledno in mirno. Do konca si je želela biti nekaj, kar je nekoč bila, a (žal) že dolgo ni več. Mučili so jo občutki krivde, globoke rane iz otroštva in mladosti, slaba samozavest in še kaj, kar lahko muči človeka, za katerim so desetletja preživetih psihičnih in fizičnih travm.

Zellwegerjeva tudi poje prepričljivo in hkrati daje vedeti, da so njene mladostniške vloge v preteklosti in da zdaj lahko z njo resneje računamo, pa če se hočemo vtikati v njene lepotne operacije ali ne. Morda je celo moč drzniti in trditi, da bo v izjemni vlogi Judy Garland bržčas všeč tudi pravi Lizi Minelli v tej odlični biografski drami Ruperta Goolda.