Ob reševanju Cipra spet ugibanja, ali bo Slovenija zaprosila za pomoč

Finančni trgi so novico o dogovoru Cipra z mednarodnimi posojilodajalci sprejeli pozitivno. Če ne drugega, dogovor pomeni rešitev življenjskih prihrankov povprečnih Ciprčanov, ki tako ne bodo plačevali brezglavih odločitev svojih bankirjev, sprejetih zaradi obetov o velikih, a negotovih dobičkih.

A dobrih novic je tukaj skoraj konec. Za 30 odstotkov bodo namreč oklestili depozite bogatašev, vloge, višje od 100.000 evrov. Dolgoročne posledice zato ne bodo nujno tako rožnate, meni analitik Citija Steven Englander.

Kot je dejal za Business Insider, pričakuje, da bo navdušenje finančnih trgov že kmalu splahnelo. Dogajanje na Cipru je za tokratno krizo nekaj novega. Do zdaj še namreč denarja niso izgubili varčevalci nobene padle banke – ne glede na to, kako neumne so bile odločitve vodstva ustanove.

Ciprski primer je namreč postavil precedens, zaradi katerega bodo investitorji še veliko previdnejši, ko gre za ocene potez odgovornih v prihodnjem razvoju krize v evroobmočju. Investitorje skrbi premalo ukrepov za rast in izjemno velik vpliv Nemčije na končne odločitve.

Glavni razlog, da bodo ciprski varčevalci izgubili svoj denar, je sicer ta, da je v stabilnih državah evroobmočja – na primer v Nemčiji – postalo skoraj nemogoče politično upravičiti nenehno reševanje nasedlih držav domači javnosti. Zato se postavlja vprašanje, kaj bo storila Nemčija, ko bodo v Bruselj spet "prijokale" Italija, Španija ali Portugalska.

Omajano zaupanje varčevalcev evropskih bank

Še bolj nepredvidljiva s ciprskim primerom postaja kriza bančnega sektorja držav v evroobmočju. Dejstvo, da so mednarodni posojilodajalci začasno celo razmišljali, da bi obšli evropsko direktivo, ki ščiti vloge do 100.000 evrov, je močno omajalo zaupanje varčevalcev evropskih bank.

Nobene garancije namreč ni, da v katerem od naslednjih primerov res ne bo uveden zloglasni davek na depozite ali da ob naslednjem stečaju kdo res ne bo pomislil na preklic zavarovanja vlog. Navadni smrtniki naj bi tako denar poslej skrivali v nogavicah, bogataši pa v novih davčnih nebesih.

Optimističen pogled na ciprsko krizo je ta, da bo večina Ciper odmislila kot enkraten dogodek. Navsezadnje je Ciper slavna davčna oaza, večinoma zatočišče bogatih Rusov, ki so tja na varno spravljali bolj ali manj zakonito pridobljen denar, Evropa pa si je dolgo želela "obračunati" z njimi.

Da so pogajalci na koncu prizanesli malim varčevalcem, je bila dobra poteza in pozitiven signal, meni Englander, a nezadovoljstvo v Evropi je ob zadnjem dogajanju postalo še nekoliko večje, Nemčija pa z vsakim primerom reševanja bolj pridobiva na slovesu "mučitelja" obubožanih držav, s čimer razpoke med članicami postajajo vse večje.

Ciper je izoliran problem

Ciprska uvedba enkratnega davka za vloge nad 100.000 evrov pa bo po mnenju analitika Žige Gregorinčiča iz družbe Alta Invest edinstven primer, sicer pa zelo tvegana poteza, ki bi gospodarstvo lahko pripeljala na kolena. Investitorji so po njegovih besedah bolj kot na dejstvo, da bodo na Cipru dopustili propad večje banke, osredotočeni na to, kako se bo porazdelilo breme financiranja.

"EU si ne more privoščiti ponavljanja te rešitve v drugih državah, saj bi se zaradi špekulacij lahko odliv denarja iz bank pojavil tudi pri drugih problematičnih članicah EU, kot sta Italija in Španija. Posledično vidim Ciper kot izoliran problem, ki se drugje ne bo podobno reševal in ni relevanten za Slovenijo," je sklenil Gregorinčič.

"S tem je EU pokazala, kakšne pogoje bo postavljala drugim državam v vrsti za finančno pomoč. Tudi Sloveniji," pa je komentiral ekonomist Jože Damijan. Bolj kot bodo države trmoglave in se poskušale pogajati o pogojih za rešitev, bolj ostri bodo pogoji trojke, je dodal.

Slovenija naslednja v vrsti za pomoč?

Tuji mediji se medtem znova sprašujejo, ali bo Slovenija naslednja v vrsti za mednarodno pomoč. Na spletnih straneh ameriškega časnika Washington Post je bil v nedeljo objavljen prispevek, ki Slovenijo, "znano po izjemnih smučarjih in filozofu Slavoju Žižku", omenja kot "novo malo državico", za katero velja skrbeti.

Izpostavili so prav zviševanje obresti na slovenske obveznice nad pet odstotkov, pri tem pa priznali, da je zahtevana donosnost na primerljive ciprske papirje okoli sedemodstotna. Obresti nad sedmimi odstotki po mnenju strokovnjakov državam ne omogočajo več vzdržnega zadolževanja.

Na spletni strani ameriške poslovne televizije CNBC je medtem mogoče danes brati mnenje Harryja Wilsona iz delovne skupine ameriškega predsednika Baracka Obame, da "je računanje na to, da bo Slovenija prisiljena zaprositi za pomoč, popolnoma napačno". "Poglejte Italijo, Francijo in druge sredozemske države," je dodal.

V Bruslju državo že vseskozi opozarjajo, da mora nujno urediti bančni sektor. Ključna bosta prihodnja dva meseca; če Sloveniji v tem času ne bo uspelo izvesti potrebnih ukrepov, predvsem vzpostaviti slabe banke, bo to precej povečalo možnost, da bo morala zaprositi za pomoč, opozarjajo viri v Bruslju.