Od mrka do čudeža

Pred desetimi leti se je rodila danes najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji – 24ur.com. Osem dni pred ''izstrelitvijo'' 24ur.com je Slovenija dobila svoj asteroid, prvi mednarodno priznan, ki so ga odkrili in poimenovali slovenski astronomi. Uradno ime mu je podelila Mednarodna astronomska zveza. Vesoljske navdušence je razveselil še popoln sončev mrk, ki je bil hkrati zadnji v 20. stoletju. Najbolj viden je bil na severovzhodu Slovenije, na Goričkem, kjer ga je 72 sekund opazovalo več kot 40.000 ljudi.

Jeseni so sedli v klopi prvi šolarji, zavedajoč se, da bodo osnovno šolo obiskovali kar devet let, september pa je prinesel tudi vnovični obisk danes že pokojnega papeža Janeza Pavla II., ki je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška. Pomnimo tudi obisk takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je obnorel Slovenijo.

Marca je v dotlej varnem predoru Mont Blanc po vžigu belgijskega tovornjaka izbruhnil požar. Umrlo je 39 ljudi. V 78. letu je umrl tudi nekdanji hrvaški predsednik Franjo Tuđman. Zbolel je, ko bi moral razpisati parlamentarne volitve, zato je prišlo do ustavne krize. Rešili so jo tako, da so za začasnega predsednika imenovali predsednika sabora Vlatka Pavletića, člana njegove stranke HDZ.

Bučen vstop v novo tisočletje

V letu popolnega sončevega mrka vedno znova napovedanega in pričakovanega konca sveta ni bilo. V novo tisočletje smo vstopili bučno, pa tudi z olajšanjem, ker se niso uresničile napovedi o računalniškem hrošču, ki naj bi v sistem vnesel popolno zmedo. Je bilo pa milenijsko leto prelomno v več pogledih.

Slovenci smo v slabem letu dni zamenjali tri vlade. Šlo je nekako takole: od premierja Janeza Drnovška prek manj kot šestmesečne vlade Andreja Bajuka vnovič do Drnovška. Če niso blesteli politiki, so zmagovali nogometaši. S prihodom selektorja Srečka Katanca se je začela slovenska nogometna pravljica. Dobre igre so nogometaši kronali z uvrstitvama na evropsko prvenstvo junija leta 2000 in svetovno prvenstvo dve leti pozneje. Nogometno evforijo je prekinil spor med glavnima akterjema: Zlatkom Zahovičem in Srečkom Katancem. Vseeno smo šli Slovenci naprej z razvojem, ko smo se z lahkim srcem poslovili od zdravstvenih izkaznic in pozdravili mnogo bolj praktične kartice.

Brez katastrof, tragedij in nesreč ni šlo. Iz potopljenega tankerja Erika ob zahodni francoski obali je izteklo 11.000 ton nafte, ki je onesnažila 500 kilometrov atlantske obale. Ruska jedrska podmornica Kursk je na dno Barentsovega morja potegnila 118 podmorničarjev. Požar, ki je izbruhnil v predoru zobate železnice v avstrijskem smučarskem središču Kaprun, je zahteval 155 smrtnih žrtev, med njimi štiri Slovence. Log po Mangartom je zasul zemeljski plaz, ki je popolnoma spremenil podobo vasi. Umrlo je sedem ljudi.

Po 11. septembru 2001 svet ni več isti

Leto 2001 je za vedno spremenilo svet. Obnemeli smo, ko sta 11. septembra v terorističnem napadu v stolpnici Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku treščili letali, tretje je strmoglavilo na Pentagon v Washingtonu, četrto pa se je zrušilo v Pensilvaniji. Umrlo je okoli 3500 ljudi, voditelj mednarodne teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden pa je postal najbolj iskana oseba na planetu. Voditelji so prisegali, da ga bo zadela roka pravice. Pred tribunal haaškega sodišča je takrat že stopil nekdanji predsednik ZRJ Slobodan Milošević, obtožen genocida na Hrvaškem, Kosovu in v BiH. Po petih letih pripora je malo pred zaključkom pričanja umrl zaradi zastoja srca.

Leto si bo zapomnil tudi ameriški poslovnež Dennis Tito, ki je s plovilom Sojuz poletel proti Mednarodni vesoljski postaji. Prvi vesoljski turist je za desetdnevno misijo, med katero je kozmonavtom zgolj pomagal, ruskim vesoljskim oblastem plačal 20 milijonov dolarjev. Če ne turista, je Slovenija dobila ''terorista'', in sicer Tomija Slugo, ki si je naziv ''prislužil'' pred ameriško-ruskim vrhom. Po elektronski pošti je na naslov Bele hiše poslal sporočilo: "Predsednik, rešite Zemljo, vi riti, ubili vas bomo v Ljubljani. Dobrodošli." Sodišče ga je sprva obsodilo, nato pa so mu oprostili, ''ker ni predstavljal resne grožnje''. Takratna predsednika George Bush in Vladimir Putin sta se vseeno srečala na Brdu pri Kranju in preživela.

Dobili smo tudi ''računalniškega genija'' Matjaža Roglja, ki pa je v resnici blestel na drugem področju. Samooklicani prvak je z zgodbo o zmagi na svetovnem računalniškem prvenstvu potegnil za nos slovensko javnost, spretno pa se je poigral tudi s šolskim ministrstvom, od katerega je za domnevne priprave na nesojeni podvig dobil 13,5 milijona evrov. Po razkritju prevare jih je moral po hitrem postopku vrniti.

Leta 2002 krepitev strahu pred terorizmom

Osrednja tema politike je bil terorizem, strah, ki se je kopičil med Američani, pa je Bush spretno izkoriščal kot opravičilo za poznejši invaziji na Irak in Afganistan. Pri prepričevanju o nujnosti posredovanja na Bližnjem vzhodu mu je prišel prav teroristični napad na Baliju, ki je zahteval več kot 180 življenj. Danes Bush priznava, da je med predsedovanjem delal tudi napake.

Slovenski kmetje so se ukvarjali z mlečno afero kloramfenikol, vse pa je zaznamovala izvolitev novega predsednika države, saj smo po desetih letih na prvi decembrski dan za namestnika Milana Kučana izvolili danes že pokojnega Janeza Drnovška.

Boj proti terorizmu se seli v Irak

Konec leta 2002 je družba Clonaid objavila rojstvo domnevno prvega kloniranega otroka na svetu. O resničnosti navedb so se ljudje spraševali še v letu 2003, za silo so jih potešili znanstveniki z dokončnim razvozlanjem človeškega genoma (DNK). Po slinavki in parkljevki leta 2002 so imeli zdravniki veliko dela s sarsom, ki se je iz Kitajske z veliko hitrostjo razširil po svetu in zahteval okoli 700 življenj.

Na političnem področju je bila v ospredju vojna v Iraku, ki jo je ameriški predsednik Bush utemeljeval z grožnjo orožja za množično uničevanje. Nova vojna se je začela 20. marca z napadom na Bagdad, vendar so ameriški in britanski zavezniki zgrešili tarčo – iraškega voditelja Sadama Huseina. Že 9. aprila pa je svet lahko spremljal rušenje Huseinovega spomenika sredi Bagdada, konec leta pa so iraškega diktatorja tudi ujeli. Medtem smo v Sloveniji ukinili naborništvo.

Ob smrti ene od osrednjih osebnosti slovenske politične pomladi, Jožeta Pučnika, so se izpostavile polemike o upravičenosti do žalne seje državnega zbora in do razglasitve dneva žalovanja. Srbijo je pretresel umor premierja Zorana Đinđića, ki so mu sledile izredne razmere in obsežna operacija proti podzemlju.

Raziskovanje vesolja je doživelo hud udarec z nesrečo ameriškega raketoplana Columbia, v kateri je umrlo vseh sedem članov posadke. Kitajska je medtem kot tretja država v zgodovini v vesolje uspešno poslala človeka. Prelomen korak so naredile tudi rokometašice Krima, ki so drugič v zgodovini osvojile ligo prvakinj in prvič evropski superpokal.

Slovenci ponosno v Nato in Evropsko unijo

Leta 2004 smo bili Slovenci zelo ponosni. Izpolnili smo temeljna zunanjepolitična cilja, ki smo si ju zadali ob osamosvojitvi – najprej vstop v Nato, nato še v Evropsko unijo. Po zmagi SDS na volitvah se je močno spremenila tudi politična scena. V odnosih s sosednjimi državami je bilo najtežje s Hrvaško, ki je enostransko razglasila ekološko-ribolovno cono na Jadranu. Po skupni akciji Ljubljane in Rima je Zagreb ni izvajal za članice Evropske unije.

Boj proti terorizmu ni prinesel miru. Svet je pretresel napad na potniške vlake v Madridu, za katerim naj bi spet stala Al Kaida. Španski "11. september" se je zgodil 11. marca, le tri dni pred parlamentarnimi volitvami. Umrlo je 191 ljudi, 1900 je bilo ranjenih. Tarča terorizma je bila tudi Rusija, kjer se je zajetje talcev v Beslanu krvavo razpletlo. Teroristi so na prvi dan pouka zavzeli šolo in zajeli več kot tisoč talcev: otrok, staršev in učiteljev. Tri dni pozneje so našteli 344 trupel, od tega 172 otrok in 31 ugrabiteljev.

Palestinski voditelj Jaser Arafat je umrl v vojaški bolnišnici v Parizu, ne da bi dočakal uresničitev svojega sna – razglasitev neodvisne Palestine. Božične praznike je zaznamovala ena od največjih katastrof v zgodovini človeštva. Uničujoči cunamiji so v Aziji pogoltnili okoli 230.000 človeških življenj. Hudo je bilo tudi ob izbruhu ptičje gripe.

Fredi Miler je konec leta obnorel Slovenijo s pesmijo Vedno si sanjala njega. Morda je imel v mislih hrvaško pevko Severino Vučković, ki se je na vročem posnetku predajala posteljnim užitkom s podjetnikom Milanom Lučićem. Razuzdana je bila tudi Janet Jackson, ki je s pobeglo dojko začinila glasbeni nastop med Super Bowlom. Osrednji športni dogodek so bile 28-letne olimpijske igre v zibelki modernega olimpizma v Atenah. Slovenija se je s štirimi medaljami, ki so jih osvojili judoistka Urška Žolnir, veslača Luka Špik in Iztok Čop ter jadralec Vasilij Žbogar, odrezala nad pričakovanji.

Drzen rop SKB

V letu 2005 smo dobili tri nove praznike: 17. avgust – združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september – vrnitev Primorske k matični domovini in 23. november – dan Rudolfa Maistra. Žal ni noben praznik dela prost dan. Je pa praznik prišel prav roparjem, ki so v noči čarovnic izvedli doslej najdrznejši rop v slovenski zgodovini. Kar sedem ur so praznili sefe SKB banke na Slovenski cesti v Ljubljani.

Napeto je bilo reševanje slovenskega alpinista Tomaža Humarja, ki je med vzponom na Nanga Parbat zaradi plazov ostal ujet sredi stene na približno 6000 metrih. Po šestih dneh ''bivakiranja'' v snežni luknji so ga rešili v drzni akciji s pakistanskim vojaškim helikopterjem. Žalovali smo ob prometni nesreči na dolenjski hitri cesti, v kateri je umrlo osem ljudi, in tragediji pred diskoteko Lipa, ki je vzela tri mlada življenja.

V Evropi je prišlo do nekaj pomembnih menjav oblasti. Vodenje Nemčije je prevzela prva ženska kanclerka Angela Merkel. Le nekaj dni pozneje so na Kanarskih otokih aretirali Anteja Gotovino.

Na treh vlakih londonske podzemne železnice in mestnem avtobusu so se skoraj istočasno razstrelili štirje samomorilski napadalci. Umrlo je 56 ljudi. Na jugu ZDA je pustošil orkan Katrina, v katerem je umrlo 1200 ljudi, nastala je ogromna škoda, najbolj pa je prebivalce prizadel porazen odziv vlade na pomoč.

Med naj dogodki lepih in slavnih je bila ''poroka modre krvi'' – princ Charles je po 35 letih skrivne ljubezni poročil Camillo Parker Bowles. Ljubosumje žensk, ki jim je všeč Brad Pitt, pa se je zgrnilo nad Angelino Jolie. Z njegovo nekdanjo ženo Jennifer Aniston so mnogi sočustvovali, nadarjena igralka, ki je zaslovela z nanizanko Prijatelji, pa je danes močnejša in lepša kot še nikoli.

Zadnje Huseinove besede: ''Alah je velik!''

Leto 2006 je v Slovenijo prineslo nevarno ptičjo gripo. Laboda, ki so ju na začetku pomladi našli v okolici Maribora, sta bila okužena s smrtonosnim virusom H5N1. Približno takrat je v Darfur kot posebni odposlanec takratnega predsednika Drnovška odpotoval Tomo Križnar. Njegovo humanitarno potovanje se je sprevrglo v moro, ko so ga zajele sudanske oblasti. Po posredovanju slovenske diplomacije so ga po 47 dneh izpustili. V Sloveniji je do vroče krvi in glasnega izražanja nezadovoljstva prišlo zaradi domnevno nasilne romske družine Strojan v Dečji vasi pri Ambrusu.

V svetu so odmevali osamosvojitev Črne gore, zadnje republike nekdanje Jugoslavije, pobeg Natasche Kampusch po osmih letih ujetništva in usmrtitev Sadama Huseina, ki je pred smrtjo zaklical: ''Alah je velik!'' Nekateri so žalovali, drugi so proslavljali.

''Lovca na krokodile'' Steva Irwina je med snemanjem dokumentarca o morskem svetu v prsi s konico repa zabodel strupeni morski bič iz skupine skatov, kar je bilo zanj usodno. Po hudi bolezni je v 69. letu umrla tudi Majda Sepe, ena od največjih dam zlatega obdobja slovenske popevke.

Vse pa vendarle ni bilo črno. Dobro leto po poroki je Melania Knauss bogatašu Donaldu Trumpu rodila sina Barrona Williama Trumpa, večno zvestobo pa sta si v majhni italijanski vasici na gradu Odescalchi obljubila Katie Holmes in Tom Cruise.

Od aktivnega smučanja se je v stilu poslovil Jure Košir. V Kranjski Gori je pripravil pravi praznik, ki so se ga udeležili številni smučarski zvezdniki. Slovenska športnica leta je postala smučarska tekačica Petra Majdič, ki se ji takrat še sanjalo ni, da bo tudi športnica leta 2007.

Zbogom slovenski tolar, pozdravljen evro!

Opolnoči leta 2007 je Slovenija vstopila v evroobmočje in se za vedno poslovila od tolarja. Vse skupaj se je začelo že 1. januarja 1999, ko je evro kot knjižno valuto prevzelo 11 članic Evropske unije, tri leta pozneje pa so uvedli še evrske bankovce in kovance. Vstopili smo v schengensko območje, za novega predsednika države smo izvolili Danila Türka in se odpovedali kajenju v zaprtih javnih prostorih.

Katastrofalna septembrska ujma v Sloveniji je vzela šest življenj in povzročila ogromno gmotno škodo. Izgubili smo številne osebnosti, med njimi priljubljenega nadškofa Alojzija Šuštarja, nekdanjega hrvaškega premierja Ivico Račana, nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina, priljubljenega makedonskega pevca Tošeja Proeskeja in tenorista Luciana Pavarottija.

Zaradi smrtonosnega koktajla je v 40. letu umrla nekdanja Playboyeva zajčica Anna Nicole Smith. Leto je bilo težko tudi za Britney Spears, ki je trpela zaradi osame in umazanega boja za otroke. Ko je sodu izbilo dno, si je pobrila glavo. Hudo je bilo tudi staršem male Madeleine McCain, ki je izginila iz apartmaja med počitnikovanjem na Portugalskem. Brez uspeha jo iščejo še danes.

Predsedovanje EU, smrt Drnovška, vinjete, lov na tajkune ...

V leto 2008 je Slovenija vstopila veličastno kot prva novinka na čelu Evropske unije. Volitve v državni zbor so prinesle obrat na levo, v 58. letu je umrl Janez Drnovšek, zadnji spust po Savi je zahteval 13 smrtnih žrtev, zaživele so vinjete, v akciji Čista lopata pa so pred kamerami aretirali Ivana Zidarja, Dušana Črnigoja in Hildo Tovšak.

Pred volitvami se je veliko govorilo o korupciji pri nakupu oklepnikov. O slovenskih patriah so poročali tudi na Finskem, kjer so predvajali oddajo, v kateri se je pojavila skrivnostna črka J. Novinar je trdil, da je bil podkupljen tudi Janez Janša. Pri Janševi primerjavi Slovenije s ''svetilnikom sveta'' se je izkazalo, da je v preteklosti ''svetilnik'' že razsvetlil Britance v govoru Tonyja Blaira.

Tudi prvi mož Darsa Tomislav Nemec ni imel sreče z izjavami. Dan pred uvedbo vinjet in odprtjem šentviškega predora je napovedal: ''1. julij 2008 je eden od pomembnih mejnikov razvoja avtocestnega prometa v Sloveniji.'' Vinjete so razveselile predvsem voznike, ki se vsak dan vozijo po slovenskih avtocestah, padajoč omet v šentviškem predoru pa jih je prestrašil. Čeprav so graditelji predora trdili, da gre za presežek, je bil prvi dan odprt le pol dneva.

'Ne' za nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo je močno razburkal medsosedske odnose. Medtem je ZDA zajela obamamanija, ki je pripeljala do izvolitve prvega temnopoltega predsednika. Barack Obama je premagal republikanskega tekmeca Johna McCaina in 20. januarja 2009 z inavguracijo končal ero bušizmov. Pred iztekom mandata se je Bush spretno izognil čevljema, ki ju je vanj zalučal iraški novinar.

Prehodna kosovska vlada je enostransko razglasila neodvisnost od Srbije. Novo državo sta med drugim priznala Slovenija in Senegal, medtem ko Srbija in njene zaveznice neodvisnosti močno oporekajo. Na območju nekdanje Jugoslavije so medtem ujeli še enega ubežnika, Radovana Karadžića, ki se je v Beogradu skrival za brki, brado in dolgimi lasmi ter pod imenom dr. Dragan Dabić. Šokirala je tudi novica o Josefu Fritzlu, ki je imel v kleti družinske hiše v Avstriji kar 24 let zaprto hči Elisabeth, ki naj bi mu rodila sedem otrok.

Po osmih letih sta se hitro in dostojanstveno ločila kraljica popa Madonna in Guy Ritchie. Ločitev je bila pravo nasprotje od pranja umazanega perila med Paulom McCartneyjem in Heather Mills, ki je ob razvezi s sodišča odkorakala bogatejša za 36 milijonov evrov.

Bo pomagal čudež?

Kaj prinaša leto 2009, še ni znano. Na vidiku je finančna kriza, ki kaže zobe z odpuščanji, krajšimi delovniki, varčevalnimi ukrepi ...

Zaradi ukrajinsko-ruskega plinskega spora je marsikoga zaradi nizkih zimskih temperatur zeblo. Večni spor med Slovenijo in Hrvaško še ni dobil epiloga. Najbližje čudežu pa so bili potniki na letalu, ki je zasilno pristalo na reki Hudson. Da se je za vse dobro izteklo, so lahko hvaležni pogumnemu pilotu Chesleyju "Sullyju" Sullenbergerju.