'Skupaj smo se postavili ob bok velikih. V vesolju smo!'

Izstrelitev rakete s prvima slovenskima satelitoma je vendarle uspela. Raketo podjetja Arianespace so izstrelili ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju. Zdaj pa je že v vesolju.

Približno 40 minut po vzletu se je kot drugi med vsemi sateliti od nosilne strukture odcepil mikrosatelit Nemo HD, in sicer na višini orbite, po kateri bo krožil okoli Zemlje, na približno 515 kilometrih.

Prvi stik z mikrosatelitom Nemo HD, ki bo okrog Zemlje predvidoma krožil do leta 2025, so prek zemeljskih postaj v Ljubljani in Pomjanu nad Koprom uspešno vzpostavili okoli 10.45, so sporočili iz mariborske univerze in Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so ju razvili. (Vzpostavitev stika z zemeljsko postajo v Ljubljani je bila sicer predvidena dve minuti prej - okoli 10.43.) 

Že med prvim stikom so prek oddajnikov UHF zagnali računalnik. Ko je priletel nad Slovenijo, so ga namreč iz Ljubljane z oddajnikom prebudili iz varnega načina delovanja, iz Pomjana nad Koprom pa nato poslušali, ali se bo odzval s signali v pasovni širini S, je povedal Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so razvili satelit Nemo HD.

Kasneje so še enkrat vzpostavili stik, v katerem pa so prejeli že prve informacije o stanju računalnika. Ugotovili so, da deluje. Zdaj po napovedih Rodiča sledi umiritev njegovega vrtenja, postopoma mu bodo tudi zagnali podsisteme ter preverjali njegovo zdravje.

Kasneje bodo kalibrirali senzorje ter analizirali, kaj vidi z multispektralno kamero in videom visoke ločljivosti. Zagon in kalibracijo senzorjev na tem 65-kilogramskem satelitu bodo predvidoma končali po treh mesecih, nato sledijo tehnološke demonstracije. V naslednjem letu pa še aplikacije daljinskega opazovanja Zemlje za kmetijstvo, gozdarstvo, urbanizem in pomorski promet.

Nanosatelit Trisat pa se je odcepil nekaj po 5.30 na višini okoli 530 kilometrov, kar je tudi višina orbite satelita. Aktiviral se je okoli 6. ure.

Okrog 10.45 pa so prvi stik oziroma signal prek zemeljske postaje v Mariboru vzpostavili tudi z njim, je povedal vodja tega projekta Iztok Kramberger z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. (Vzpostavitev stika je bila po prvotnih napovedeih predvidena okoli 10.50, kasneje so ga pričakovali okoli 10.40.)

Zdaj bodo spremljali stanje satelita. To bo možno spremljati tudi na spletni strani projekta, je povedal Kramberger.

Tudi oni bodo najprej preverjali status baterij, sončnih panelov, kasneje pa še skušali vzpostaviti dvosmerno komunikacijo in zagnati računalnike. Po prvotnih načrtih so predvidevali, da bo ta nanosatelit popolnoma operativen v približno treh mesecih, a jim bo verjetno uspelo to zagotoviti že prej, je povedal Kramberger.

Trisat ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področju spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere.

Razvijalca: Izstrelitev Trisata in Nema HD potekala gladko

Kramberger in Rodič  sta sporočila, da je izstrelitev prvih slovenskih satelitov potekala brez težav. Kramberger je ob tem izrazil veselje, a poudaril, da se resno delo šele začenja. Rodič vtise ob izstrelitvi še zbira.

Kot je povedal Kramberger, vodja projekta Trisat, so na podlagi lastnih vremenskih simulacij že v sredo ob 16. uri predvideli, da bo danes ta dan, ni pa bilo gotovih informacij, predvsem glede dogajanja v Južni Koreji, kjer je v bližini zemeljske postaje divjal tajfun. "Ko pa smo dobili zeleno luč iz Južne Koreje, da je v redu, potem pa smo že vedeli, da bo danes tisti dan. Ob 19. uri smo že bili prepričani, da bo danes možna izstrelitev," je pojasnil.

Povedal je, da se je manjše število sodelavcev zbralo na fakulteti, kjer so skupaj spremljali izstrelitev. "Najprej je bilo napeto, da preživijo prvo in drugo stopnjo, potem pa se je že nekako umirilo. Tako da ja, smo v vesolju," je bil vesel Kramberger. "Veseli smo, da se je ta prvi kamen odvalil. Zdaj pa se pravzaprav začenja resno delo, smo na začetku," je še poudaril.

Direktor Centra odličnosti Vesolje-SI Rodič pa je sporočil, da vtise ob izstrelitvi še zbira. "Po dolgih letih priprav in številnih neuspelih poskusih so moji občutki že skoraj otopeli. Na koncu pa se je priložnost pojavila tako nepričakovano in vrtoglavo hitro. Šlo je neverjetno gladko. Po treh minutah od vžiga motorjev je bil satelit že v vesolju. Malo smo si oddahnil med mirno balistično fazo, potem pa v 40. minuti gladka ločitev od nosilne strukture," je pojasnil.

Slovenski strokovnjaki o uspešni izstrelitvi satelitov: 'Zagotovo lahko rečemo, da je to zgodovinski dogodek'

Ob uspešni izstrelitvi slovenskega satelita Trisat iz Francoske Gvajane v vesolje in utirjenju so na rektoratu Univerze v Mariboru pripravili tudi novinarsko konferenco. Projekt Trisat so namreč v celoti razvili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (FERI) v sodelovanju z mariborskim podjetjem SkyLabs.

Na mariborski univerzi so na dejstvo, da je po več kot desetletju razvoja danes ponoči končno uspela izstrelitev, izjemno ponosni. "Zagotovo lahko brez pretiravanja rečemo, da je danes zgodovinski dogodek. Slovenija se je zapisala med države, ki so sposobne obvladovati vrhunsko tehnologijo, ki omogoči izstrelitev satelita v vesolje ... Res, da gre za majhen satelit, a gre za področje z izjemno veliko potenciala," je uvodoma dejal rektor univerze Zdravko Kačič. Kot je dodal, pa "takšnih zgodb ne bi bilo brez vztrajnega, navdihujočega dela ekipe Trisat".

Po njegovih besedah je izstrelitev prvih slovenskih satelitov pomemben korak internacionalizacije slovenske vesoljske industrije z ovrednotenjem njene tehnologije, promocijo vesoljskega inženirstva in vzpodbujanje mednarodnega sodelovanja.

Obenem pa za prihodnje leto že napovedujejo izstrelitev novega satelita. "V izvedbi je že nov satelit, ki bo predvidoma poletel drugo leto," je ob tem napovedal rektor UM.

Pred novinarje pa je stopil tudi vodja projekta Trisat Kramberger. "Več kot desetletje sem imel čas, da sem razmislil, kaj bom povedal ob tem prelomnemo dogodku," je dejal. "Skupaj smo se postavili ob bok velikih." Vidno olajšan, da je bila po več preložitvah končno izvedena izstrelitev, je povedal tudi, da so prve informacije s satelita spodbudne, prve posnetke površja Zemlje pa naj bi začel pošiljati na postajo na Feri v enem do treh mesecev. Okoli Zemlje naj bi krožil šest let.

"Satelit sestavlja več kot 6000 komponent, ki tvorijo izjemno kompleksen sistem in tehtajo zgolj 3,8 kilograma. Satelit sestavljajo znanstveni prispevki raziskovalcev Univerze v Mariboru in prebojne tehnologije slovenske vesoljske industrije, zato je ta dogodek pomembna prelomnica za slovensko znanost in gospodarstvo. Gre za pomembno infrastrukturo, ki tokrat ni na našem planetu, ampak v vesolju," je pojasnil.

Primarni tovor satelita, ki ga je razvil SkyLabs, je noviteta v svetovnem merilu, saj omogoča hiperspektralno oddaljeno opazovanje Zemlje v specifičnem kratkovalovnem področju svetlobe, kar je uporabno za različne namene, od zaznavanja vegetativnih procesov na Zemlji do zaznavanja vulkanskega prahu in oljnih madežev na morju. "Pravzaprav še ne vemo, kaj vse bomo zmogli," je dejal Kramberger.

Poudaril je, da pospešeno delajo na razvoju novih satelitov. Tudi on je spregovoril o satelitu Trisat Air, ki ga že razvijajo. "Aprila je Univerza v Mariboru podpisala pogodbo za izgradnjo novega satelita. Trisat Air bo predvidoma v začetku naslednjega leta odpotoval desetkrat dlje, v 6000 kilometrov oddaljeno orbito, kjer nanosatelitov zaenkrat še ni," je razložil. Po njegovih besedah gre za mnogo zahtevnejšo srednjo Zemljino orbito, zato bo satelit tudi bistveno bolj težak. Namenjen pa bo merjenju ionizirajočega sevanja v magnetosferi - tako imenovanega vesoljskega vremena. "Gre za nov svetovni mejnik v razvoju nanosatelitov," poudarja in dodaja: "Sanj še ni konec, to je šele začetek."

V celoten projekt Trisat je bilo - tako Kramber - vloženih 730.000 evrov, ki jih je prispevala Evropska vesoljska agencija (ESA), od tega je bilo 260.000 evrov namenjenih izstrelitvi satelita. Podjetje Arianespace pa je prispevalo še dodatnih 400.000 evrov. "A vse delo, ki je bilo vloženo v ta projekt, se težko oceni," poudarja vodja projekta.

Počivalšek: Z izstrelitvijo satelitov se piše zgodovina

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je ob današnji izstrelitvi prvih slovenskih satelitov zapisal, da se piše zgodovina. "Slovenija se je s tem pridružila krogu držav z delujočimi sateliti v vesolju, kar je vrhunski dosežek in na kar moramo biti izjemno ponosni!" je poudaril na Twitterju.

Na ministrstvih za gospodarstvo in izobraževanje so kasneje v skupnem sporočilu pozdravili "izjemen uspeh in dosežek, ki ga izstrelitev satelitov predstavlja na področju znanosti in raziskav".

"Prepričani smo, da delovanje in vzpostavitev satelitskih sistemov dokazuje, da lahko slovenske raziskovalke in raziskovalci, kljub omejenim virom in zmožnostim, dosegajo odlične rezultate in znanstveno-tehnološke preboje na najbolj zahtevnih področjih, med katere zagotovo sodi upravljanje satelitov v vesolju," so dodali.

Vsem raziskovalcem in podjetnikom, ki so bili vključeni v aktivnosti, so zaželeli, da bo delovanje satelitov v vesolju čim bolj zanesljivo.

Izstrelitev slovenskih satelitov je pozdravil tudi predsednik republike Borut Pahor. Čestital je ekipi projekta Trisat in Centru odličnosti Vesolje-SI, kjer so razvili Nema HD, "ki sta slovensko znanstveno odličnost ponesla med zvezde".

Astrofizik: Izstrelitev satelitov kaže na visoko raven slovenskega tehnološkega znanja

Uspešna izstrelitev slovenskih satelitov Trisat in Nemo HD je lepa nagrada za dosedanje delo tistih, ki so ju razvili, vendar pa se zdaj vse začne znova, je dejal astrofizik Jure Japelj. Veseli ga, da je slovensko znanje na tako visoki ravni, da sta satelita del prvega preizkusa evropskega koncepta za odpravo malih satelitov v vesolje.

"To je lepa nagrada za dosedanje delo, kajti pot od koncepta do izdelka in nato do same izstrelitve je dolga. Vendar se zdaj vse začne znova," je o pomenu izstrelitve za znanstvenike, ki so razvili slovenska satelita, povedal astrofizik z amsterdamske univerze.

Projekta Trisat in Nemo HD sta zaenkrat usmerjena predvsem v testiranje novih tehnologij, je pojasnil. "Kmalu se bo izkazalo, ali vse deluje tako, kot je bilo zamišljeno, nato pa seveda sledijo testiranja. Verjamem, da znanstveniki že razmišljajo o izboljšavah, o naslednjih satelitih," je dejal. Dodal je, da bodo ti morda bolj osredotočeni na konkretna znanstvena vprašanja.

Glede uporabnosti izstreljenih satelitov za aplikativno znanost je medtem slovenski astrofizik dejal, da bosta, če bosta delovala, pridobila določene podatke o Zemljini površini, kar bi bilo lahko zanimivo.

Izpostavil je, da je bil nanosatelit Trisat skoraj izključno zgrajen v Sloveniji, kar kaže na kvaliteto slovenskega znanja, na kvaliteto podjetij. "To lahko tujci opazijo in sčasoma lahko to pripelje do večjih projektov," je pojasnil.

Med kolegi na Nizozemskem sicer nekih odzivov na to, da ima zdaj Slovenija svoja satelita, ni, saj znanstveniki na to gledajo nekoliko širše, je še dejal Japelj. Zavedajo se predvsem pomena malih satelitov. Ker so poceni, jih bodo verjetno vedno več uporabljali tudi v bazični znanosti, torej za raziskovanje Zemlje in Osončja. Doslej se je to vedno počelo z dragimi, zapletenimi projekti. Ti bodo verjetno še vedno gonilna sila, ampak mali sateliti bi znali v raziskave vnesti novo svežino.

Pri tem ima pomembno vlogo sistem za odprave malih vesoljskih plovil, imenovan Small Spacecraft Mission Service (SSMS), ki so ga danes prvič preizkusili. SSMS je namenjen prevažanju večjega števila majhnih, nano- in mikrosatelitov naenkrat v nizko Zemljino orbito, to je do 500 kilometrov nad površjem, je povedal astrofizik. Glavni namen tega je, da dostava večjega števila satelitov naenkrat pomeni nižje stroške.

S tem manjša podjetja, znanstveni inštituti in države lažje svoj lasten satelit dostavijo v vesolje in s tem postajajo konkurenčnejši v svetu. V zadnjih letih se je sicer razmerje moči v vesoljski tehnologiji, predvsem ko gre za rakete, precej spremenilo.

Včasih je bila to domena velikih vesoljskih agencij. Danes pa je na eni strani ameriško zasebno podjetje SpaceX, ki lahko satelite v vesolje ponese za res majhno ceno, po drugi strani pa za takšne majhne satelite ne potrebujemo močnih raket, zato manjša podjetja z lastnimi raketami rastejo kot gobe po dežju. "Evropa se zaveda, da mora biti konkurenčna, zato je tudi začela s tem konceptom," je povedal Japelj.

"Veseli me, da sta slovensko tehnološko znanje in pripravljenost politike za izvedbo takih projektov na tako visoki ravni," je dejal glede sodelovanja dveh neodvisnih slovenskih projektov pri prvem preizkusu koncepta SSMS. "Upam, da bo moment vztrajal in da bomo kmalu brali tudi o novih slovenskih satelitih," je sklenil.

Spomnimo ...

Raketo s 53 sateliti bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete Vega julija lani preložili. Nato so jo načrtovali marca letos, vendar jo je preprečila pandemija covida-19. V drugi polovici junija pa so morali izstrelitev večkrat preložiti zaradi močnih višinskih vetrov.

Nato so jo nameravali izstreliti v sredo zjutraj po srednjeevropskem času, a jim jo je zagodel tajfun v bližini južnokorejskega otoka Jeju, kjer je zemeljska postaja, ki je pomembna za spremljanje misije. Vremenske razmere so se zdaj umirile, tako da so izstrelitev lahko izvedli danes zjutraj.

Eden od slovenskih satelitov je Trisat, ki ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področju spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.

Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Poleg tega bo ta mikrosatelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, kmetijskih in gozdnih površin ter invazivnih rastlinskih vrst.

Ta izstrelitev sicer ni prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj je prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat. 

Slovenska satelita sta torej del prvega preizkusa koncepta za odprave malih vesoljskih plovil (SSMS). Mikrosateliti so razporejeni na zgornji palubi. Za nanosatelite, ki so običajno desetkrat manjši, pa so na spodnji palubi nameščeni standardizirani razpršilniki.

Po Krambergerjevih besedah je to potrditev, da so na pravi poti z velikostjo satelita in tehnologijo, ki jo imajo. "Smo prepričani, da smo še vedno ujeli pravi val razvoja," je še dejal.

Podobno je menil Rodič. "Predvsem se je potrdilo, da je bila naša strategija razvoja na področju mikrosatelitov, ki smo jo začrtali pred več kot desetimi leti, pravilna, tako da smo se lahko uvrstili v pionirsko odpravo Evropske vesoljske agencije," je poudaril.

Direktor podjetje Arianespace, ki je izvedlo izstrelitev, Stephane Israel pa je današnjo izstrelitev na Twitterju označil za uspeh. "S sistemom za odprave malih vesoljskih plovil /.../ smo dobro opremljeni za potrebe rastočega trga malih satelitov," je dodal.