Nemo HD in Trisat spet nista poletela v vesolje

Raketo podjetja Arianespace bi morali izstreliti ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju.

Direktor podjetja Arianespace Stephane Israel je po današnjem neuspelem poskusu dejal, da so se cel dan pripravljali na izstrelitev in še zadnjič preverili vremenske pogoje, ki pa niso dovoljevali izstrelitve. Težave predstavljajo močni višinski vetrovi, je povedal v pogovoru, ki ga je Arianespace objavil na YouTubu.

Pojasnil je, da to junijsko obdobje močnih višinskih vetrov nad Francosko Gvajano upoštevajo in bodo poskusili izstrelitev izvesti, kolikor hitro bo mogoče. Pri tem možnosti, da bi raketo in satelite razstavili in znova pripravili na polet v vesolje, Israel ni omenjal.

Pred današnjim poskusom so sicer napovedovali, da je to zadnja možnost za izstrelitev Vege in satelitov v tokratnem časovnem oknu. Razvijalci medtem pravijo, da tudi v primeru daljše preložitve izstrelitve rakete ne bodo potrebna večja opravila. 

Direktor Centra odličnosti Vesolje-SI Tomaž Rodič in vodja projekta Trisat Iztok Kramberger pravita, da bodo verjetno zgolj napolnili baterije.

Kot je povedal Kramberger, bodo informacije o tem, ali bodo še enkrat skušali izvesti izstrelitev ali pa bodo raketo in satelite razstavili ter jih znova pripravili na polet, prejeli v torek. Podjetje SAB Aerospace, ki skrbi za integracijo večine satelitov na tej raketi, vključno s Trisatom, bo opravilo analizo, na podlagi katere se bodo odločali, kako naprej.

"S trenutnim stanjem baterij satelita lahko preživimo vsaj še en mesec," je dodal vodja projekta Trisat z mariborske fakultete za elektrotehniko. "Če bo prišlo do aktivnosti, v katerih se bodo polnile baterije, pa bomo najverjetneje izkoristili to priliko," je povedal. 

Baterije bodo zelo verjetno napolnili tudi pri mikrosatelitu Nemo HD, je povedal Rodič. Njihov satelit bi sicer lahko v stanju pripravljenosti zdržal tudi do tri mesece. Problem so sosednji sateliti, še posebej Ion, ki je nameščen pod Nemom HD in v svoji strukturi nosi manjše nanosatelite. Za ponovno polnjenje njihovih baterij ga je treba sneti z nosilne strukture.

"Ker za to potrebujejo dostop z dvigalom, moramo mi sneti antene in namestiti zaščite. Nato moramo počakati več dni, da opravijo delo, preden lahko mi ponovno vzpostavimo prvotno stanje. Torej imamo delo in stroške zaradi drugih," je povedal direktor centra odličnosti. Tako bodo morali pri svojem satelitu paziti predvsem, da drugi med servisiranjem njihovih satelitov ne poškodujejo Nema HD, je pojasnil.

Rodič je dodal, da so preložitve izstrelitev rakete, kot se je večkrat zgodilo z vego, razmeroma pogoste. Kramberger pa je na drugi strani dejal, da so preložitve zanj nekaj novega. Ni pa to po njegovih besedah nič kritičnega.

Od sredine meseca pa izstrelitev onemogočajo močni višinski vetrovi nad vesoljskim centrom v Francoski Gvajani, ki bi lahko v primeru nesreče razbitine raznesli na naseljena območja. 

Na krovu Vege je torej tudi Trisat, ki ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področjih spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.

Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo mogoče z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Poleg tega bo ta mikrosatelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, kmetijskih in gozdnih površin ter invazivnih rastlinskih vrst.

Ta izstrelitev sicer ni prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj bo prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat. Gre za prvi preizkus koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS).