Znanost in tehnologija

S slovensko raziskavo do 'oskarja' na področju obutve

Ljubljana, 26. 01. 2023 13.23 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Raziskava slovenskih raziskovalcev je potrdila obstoj številnih statistično pomembnih razlik v povprečnih meritvah stopal med regijami in med spoloma ter veliko razpršenost meritev stopal znotraj vsake skupine ljudi. "Kot kaže, pa je postavila tudi nove standarde za metode in meritve za izdelavo obutve," so sporočili z Inštituta Jožef Stefan.

"Naša raziskava je krasen primer, kako lahko znanost raziskuje nekaj, kar zadeva res vsakogar," pravijo raziskovalci.
"Naša raziskava je krasen primer, kako lahko znanost raziskuje nekaj, kar zadeva res vsakogar," pravijo raziskovalci. FOTO: Shutterstock

"Podjetje Adidas je izsledke raziskave uporabilo pri izdelavi novega ženskega športnega čevlja in avtorje raziskave omenilo v oglasnem spotu, kanadsko podjetje Lululemon pa je sploh prvič prav na temelju izsledkov raziskave izdelalo ženski športni čevelj in zanj prejelo nagrado FNNA Launch of the Year, ki velja za nekakšnega oskarja na področju obutve," pravijo.

Avtorji raziskave so prof. dr. Sašo Džeroski z Inštituta Jožef Stefan, Aleš Jurca iz švedskega podjetja Volumental in doc. dr. Jure Žabkar s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, članek z naslovom "Analysis of 1.2 million foot scans from North America, Europe and Asia" pa so objavili v Scientific Reports, ki ga izdaja Nature Portfolio.

Analizirali so več kot milijon posnetkov stopal iz Severne Amerike, Evrope in Azije ter prišli do pomembnih ugotovitev, na primer da imajo Azijci širša stopala in da so ženska stopala znatno drugačna od moških. Članek je bil deležen velikega zanimanja in ima danes že prek 60.000 ogledov, citiran pa je bil v 21 znanstvenih člankih, kar je za tako nišno področje lep uspeh, poudarjajo na IJS. 

Podjetji Adidas in Lululemon sta na podlagi izsledkov raziskave oblikovali povsem nova ženska športna copata. Adidas je imena raziskovalcev celo navedel v oglasnem spotu. Kanadski Lululemon pa je na tem področju nov in njihova prednost je bila neobremenjenost s preteklostjo izdelovanja obutve in kopit ter želja po informacijah. 

Aleš Jurca je bil sprva zaposlen v Alpini kot vodja razvojno-raziskovalne skupine, danes deluje v Švedskem v podjetju Volumental, kjer se ukvarja z raziskavami na področju skeniranja stopal: "Razvili smo 3D skenerje, ki se uporabljajo v prodajalnah obutve in jih ima danes že več kot 3000 trgovin po celem svetu. Hkrati pa  imamo bazo več kot 30 milijonov 3D posnetkov stopal, kar je čisto nova osnova, ki nam omogoča raziskovanje dejanske oblike tako stopal kot čevljev."

Kot pravi, je področje raziskovanja stopal in prileganja obutve še popolnoma neraziskano. Džeroski pa poudarja ogromne prednosti sodelovanja: "Zadnja leta opažam vedno več dvoma v znanost, zato je omenjeno sodelovanje še toliko bolj pomembno. Naša raziskava je krasen primer, kako lahko znanost raziskuje nekaj, kar zadeva res vsakogar, inovativna podjetja pa lahko z uporabo rezultatov raziskav tako rekoč odločilno izboljšajo svoje izdelke." 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

123soba
26. 01. 2023 15.32
+0
To ve vsak otrok. Pri nas se s temi meritvami ukvarja inštitut. Že v Sloveniji je jasno, da imajo prekmurke drugačna stopala kot npr. primorke. Pa vmes tud 🤣🤣🤣
pain_killer
26. 01. 2023 14.56
-2
Čevlji za tek kot so Nike ali Adidas so najsalbši možni. Načrtno uničuejo človeško telo, to je dokazano v kar nekaj knjigah.
disorderliness
26. 01. 2023 15.38
pain_killer
26. 01. 2023 14.48
+0
Torej se azijska stopala drugacna od nasih? Kaj pa na to pravijo wokerji?
justed
26. 01. 2023 14.29
+2
Čim več takšnih objav in novic. Vse čestitke raziskovalni ekipi.
Tomen
26. 01. 2023 14.15
+0
Bravo. Pomembne inf.
denden
26. 01. 2023 14.02
+9
Pod članki, kjer je zapisano nekaj pozitivnega, ne bomo našli nobenega komentarja. Takih člankov se novinarjem sploh ne splača pisat, ker v Sloveniji tega, kar ne moreš na veliko kritizirat, nobeden noče brat.
prost1
26. 01. 2023 14.15
Ali pa bo nekdo zapisal, da so se zmotili in to sigurno niso naši raziskovalci :)