Esa uspešno utirila satelit, usoda plovila Schiaparelli žal ostaja neznana

Evropska vesoljska agencija (Esa), ki je skupaj z rusko agencijo Roskozmos na Mars poslala modul Schiaparelli, še vedno nima informacij o tem, ali je modul pristal na površini rdečega planeta. Pristal naj bi nekaj minut pred 17. uro po srednjeevropskem času, a so tik pred tem izgubili stik z njim.

Znanstveniki Ese sicer upajo, da je bil pristanek uspešen, vendar potrditve še nimajo. Radijskega signala, ki naj bi ga plovilo oddalo ob pristanku, namreč niso zaznali, razlogov pa je lahko več, tudi ta, da je plovilo uničeno.

Je pa Esa zvečer potrdila vsaj eno dobro novico. Sonda ExoMars Trace Gas Orbiter (ExoMars TGO) se je namreč uspešno utirila v orbito rdečega planeta. Sonda, opremljena z visokotehnološkimi instrumenti, bo fotografirala Mars in analizirala njegovo ozračje. Esa ima sedaj kar dva satelita (starejši satelit se imenuje Mars Express), ki krožita okoli Marsa, so sporočili iz vesoljske agencije in poudarili, da gre za zgodovinski dosežek.

Plovili sta od marca letos do nedelje, ko so ju poslali z Zemlje, sicer potovali skupaj, v nedeljo popoldne pa se je zgodila ločitev in s tem priprave na utiritev v orbito ter pristanek na površju rdečega planeta.

Schiaparelli skozi atmosfero uspešno. Kaj pa pristanek?

Po predvidenem pristanku plovila Schiaparelli je Esa sporočila, da so zaznali signal, ki potrjuje, da je plovilo vstopilo v atmosfero, prav tako so zaznali signal, ki je potrdil, da je plovilo odvrglo padalo, ki ga je uporabilo med pristajanjem. Radijskega signala, ki bi potrdili uspešen pristanek plovila, pa znanstveniki niso dočakali. 

Zaenkrat ni spodbudnih novic

Znanstveniki so upali, da bo več razkril satelit Mars Express, ki je podatke uro po predvidenem pristanku sicer poslal na Zemljo, a so jih preučili in ugotovili, da ne bodo v pomoč. Tako tudi po analizi teh podatkov ni jasno, ali je plovilo preživelo pristanek.

Sedaj so na vrsti za analizo podatki, ki jih je na Zemljo poslal orbiter ExoMars TGO. Znanstveniki upajo, da bodo prav ti podatki pojasnili, kaj se je dogajalo med tem zahtevnim šestminutnim pristajanjem in ali je plovilo dejansko uspešno pristalo na površju Marsa. Analiza bo trajala dlje časa.

Več bo znanega v četrtek dopoldan. Upanje ostaja

Kot je sporočila Esa, naj bi prve analizirane podatke imeli do četrtkovega jutra, ko naj bi končno vedeli, kakšna je usoda plovila. Vsekakor upanje ostaja, opozarjajo, saj vseh podatkov še niso analizirali. "Držite pesti. Upanje ostaja. Mogoče bomo zjutraj imeli več pozitivnih novic, ki jih bomo delili z vami,"  so sporočili in dodali, da ne glede na usodo Schiaparellija, vendarle gre za velik, zgodovinski uspeh, saj jim je uspelo v orbito Marsa utiriti še en pomemben satelit.

Kaj se naj bi dogajalo naslednje dni?

Lander na površju naj ne bi deloval dolgo, saj se bodo baterije izpraznile le po nekaj dnevih. Opravil naj bi nekaj testov, vendar je njegova glavna naloga preizkusiti tehnologijo, ki naj bi bila uporabljena pri pristajanju roverja leta 2020/2021.

Šest minut pristajanja kot šest minut groze

Po uspešni ločitvi je bila pristajalna sonda v hibernaciji, da je ohranila čim več energije. Zbudili so jo šele eno uro pred pristankom, na višini 112,5 kilometra. Takrat je potovala s hitrostjo 21.000 kilometrov na uro.

Od vstopa v atmosfero do tal je bilo le šest minut, ki pa so bile podobne ''sedmim minutam groze'', ki so jih preživljali strokovnjaki ameriške vesoljske agencije, ko je avgusta 2012 pristajal rover Curiosity.

Lander je videti kot leteči krožnik, premer ima 2,4 metra, na najširši točki pa je visok 1,8 metra. Zaščitni plašč ga ščitil pred visokimi temperaturami, ki jih je bil deležen pri letenju proti tlem, segrel se bo tudi do okoli 1700 stopinj Celzija, prav tako pa ga plašč ščiti pred erozivnim peskom, saj se pristajanje dogaja ravno med sezono peščenih viharjev.

Pri Esi so pripravili animacijo šestih minut pristajanja, ko se bo sprožilo padalo, nato še potisniki:

Schiaparelli ima kamero, ki bo med pristajanjem posnela 15 črno-belih fotografij, vendar ne bo šlo za bližnje posnetke, zadnjo naj bi posnel na višini 1,5 kilometra.

Od vzleta do pristanka: