Predhodne raziskave so pokazale visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D v Sloveniji. Prof. dr. Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko je spomnil, da so v raziskavi Nutrihealth ugotovili, da ima pozimi pomanjkanje vitamina D skoraj 80 odstotkov odraslih, približno 40 odstotkov pa jih ima celo hudo pomanjkanje. Razlog za to je v nizkem vnosu vitamina D s hrano, ki pozimi predstavlja praktično edini vir tega vitamina. Ugotovili so, da je povprečni dnevni vnos pri prebivalcih Slovenije nižji od treh mikrogramov, kar je bistveno manj od priporočenega. Zato so leta 2021 začeli izvajati raziskovalni projekt Nutri-D, katerega cilj je bil tudi ugotoviti najpomembnejše dejavnike, povezane s pomanjkanjem vitamina D med odraslimi prebivalci Slovenije.
Inštitut za nutricionistiko je zdaj v ugledni reviji Frontiers in nutrition objavil rezultate raziskave Nutri-D, v kateri je preučeval dejavnike, povezane s pomanjkanjem vitamina D pri odraslih prebivalcih Slovenije. Raziskavo so izvajali več let in vključili 292 odraslih, ki niso uživali prehranskih dopolnil z vitaminom D. Vsakemu udeležencu so tekom zime in poletja določali preskrbljenost z vitaminom D, hkrati pa so opazovali vrsto osebnih parametrov in dejavnikov življenjskega sloga, so sporočili z Inštituta za nutricionistiko.
V obdobju zime so tako opazili visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D, ob čemer je bilo značilno višje tveganje za pomanjkanje pri osebah s prekomerno telesno maso in pri tistih z zelo svetlo in na sonce občutljivo kožo. Poleti je bila prevalenca pomanjkanja nižja, zato so opredeljevali dejavnike tveganja za neoptimalno preskrbljenost. Ugotovili so, da poleg indeksa telesne mase in prirojene barve kože na preskrbljenost z vitaminom D vplivajo tudi različni drugi dejavniki, predvsem majhno izpostavljanje soncu, dosledna zaščita kože z oblačili (dolgi rokavi) in nizek prehranski vnos vitamina D. Preskrbljenost je bila boljša pri osebah, ki so bile tekom poletja v povprečju dlje izpostavljene soncu, so strnili ugotovitve.
Kot je pojasnila izr. prof. dr. Katja Žmitek iz Inštituta za nutricionistiko in VIST, vodja projekta Nutri-D, so vsakemu udeležencu v času zime in poletja določili preskrbljenost z vitaminom D, hkrati pa smo opazovali vrsto osebnih parametrov in življenjski slog preiskovancev: "Pozimi smo opazili visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D, ob čemer je bilo značilno višje tveganje za pomanjkanje ugotovljeno pri osebah z zelo svetlo in na sonce občutljivo kožo ter pri osebah s prekomerno telesno maso. Udeleženci z debelostjo so imeli kar približno osemkrat višje tveganje za pomanjkanje vitamina D kot tisti z normalno telesno maso. Poleti je bila prevalenca pomanjkanja nizka, zato smo opredeljevali dejavnike tveganja za neoptimalno preskrbljenost z vitaminom D. Ugotovili smo, da je poleti poleg indeksa telesne mase in prirojene barve kože ter njene občutljivosti na sonce preskrbljenost povezana tudi z dejavniki, ki vplivajo na biosintezo vitamina D v koži. Večje tveganje za slabšo poletno preskrbljenost z vitaminom D smo ugotovili ob majhnem izpostavljanju soncu, dosledni zaščiti kože z oblačili in pri nizkem prehranskem vnosu vitamina D. Nismo pa opazili statistično značilne povezave med neoptimalno preskrbljenostjo z vitaminom D in uporabo kozmetičnih sredstev za zaščito pred soncem."
Rezultati projekta so tako pokazali, da je odmerek dodajanja vitamina D v nekaterih primerih treba prilagoditi individualnim potrebam posameznika. Ustrezen dnevni prehranski vnos vitamina D v obdobju zime za zdrave odrasle je 15 do 25 mikrogramov, medtem ko osebe s povečano telesno maso oz. debelostjo običajno potrebujejo enkrat večji odmerek, ugotavljajo.
Prebivalci lahko svoj prehranski vnos vitamina D in potrebe po tem vitaminu ocenijo z uporabo brezplačnega spletnega kalkulatorja, dostopnega na nacionalnem portalu prehrana.si.
Tudi predhodni rezultati projekta so že pokazali, da je odmerek dodajanja vitamina D smotrno prilagoditi potrebam posameznika. Ustrezen dnevni vnos vitamina D v obdobju zime za zdrave odrasle je 15 do 25 mikrogramov, osebe s povečano telesno maso oz. debelostjo pa običajno potrebujejo približno enkrat večji odmerek.
Zveza potrošnikov Slovenije preverjala prehranska dopolnila
Zveza potrošnikov Slovenije je preverila vsebnost vitamina D v izbranih vzorcih najbolj prodajanih prehranskih dopolnil. Večina vzorcev na testu je, upoštevajoč dovoljena odstopanja, vsebovala toliko vitamina D, kot je označeno na embalaži izdelka. Izjema sta bila dva izdelka, ki nista vsebovala ustrezne količine. Pet izdelkov se je medtem odrezalo z odliko, ponovno pa se je izkazalo, da cena ne odraža kakovosti, je pojasnila strokovnjakinja za prehrano na ZPS Nika Kremić.
Na ZPS potrošnikom svetujejo, da si od jeseni do zgodnje pomladi zadosten vnos pomagajo zagotoviti s prehranskimi dopolnili, a jih opozarjajo, naj bodo pozorni na priporočeno dnevno količino. Velike odmerke, ki bi jih jemali enkrat na mesec ali enkrat na več mesecev, odsvetujejo. Potrošnike prav tako opozarjajo, naj pozorno preberejo pogoje shranjevanja, saj je treba nekatere izdelke po odprtju hraniti v hladilniku, večino pa zaščititi pred svetlobo.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.