Nov preboj: odkrili zdravilo, ki človeško kri spremeni v strup za komarje

"Eden od načinov, da ustavimo širjenje bolezni, ki jih prenašajo žuželke, je, da naredimo kri živali in ljudi zanje strupeno," pravijo ameriški raziskovalci. 

Nedavno so tako odkrili, da zdravilo nitizinon, ki ga običajno predpisujejo posameznikom z redkimi podedovanimi boleznimi. Učinkovina običajno preprečuje, da telo v celoti razgradi določene aminokisline. Z blokiranjem encima tako zdravilo prepreči kopičenje škodljivih stranskih produktov bolezni v človeškem telesu, poroča Euronews. 

Ko komarji zaužijejo kri, ki vsebuje nitizinon, pa ta učinkovina blokira tudi encime v njihovih telesih, kar prepreči, da bi učinkovito prebavili kri. Človeška kri se tako spremeni v strup za komarje in povzroči njihovo hitro smrt, so pokazali izsledki raziskave, ki so jo objavili v znanstveni reviji Science Translational Medicine. 

"Naše ugotovitve kažejo, da bi lahko bila uporaba nitizinona obetavno novo dopolnilno orodje za nadzor bolezni, ki jih prenašajo žuželke," je dejal Lee R. Haines, izredni raziskovalni profesor na univerzi Notre Dame v ZDA in eden od vodij raziskave.

Podobne učinke ima tudi zdravilo ivermektin, ki se uporablja zdravljenje parazitskih okužb. Vendar pa bi njegova razširjena uporaba lahko povzročila odpornost parazitov na zdravilo, poleg tega pa je zdravilo lahko tudi strupeno za okolje. 

"Učinkovitosti nitizinona pa je bila fantastična," je za Euronews dejal Alvaro Acosta Serrano, profesor bioloških znanosti na Univerzi Notre Dame in soavtor raziskave. "Ima veliko daljšo razpolovno dobo v človeški krvi kot ivermektin, kar pomeni, da njegova učinkovitost proti komarjem ostaja v človeškem telesu veliko dlje. To pa je ključnega pomena pri uporabi na terenu, tako iz varnostnih kot gospodarskih razlogov," je dodal. 

Nitizinon je uspel uničiti komarje v vseh starostnih skupinah, vključno z odraslimi komarji, ki najpogosteje prenašajo malarijo, ter komarji, ki so odporni na insekticide. 

To odkritje predstavlja nov preboj v boju proti malariji, dengi, virusu Zahodnega Nila in drugim boleznim, ki jih prenašajo komarji. Podnebne spremembe namreč ustvarjajo ugodnejše razmere za invazivne vrste komarjev v Evropi in drugod po svetu.