Da slovenska znanost kotira izjemno visoko tudi v svetovnem merilu, dokazuje nov dosežek sodelavcev Instituta Jožef Stefan. Raziskovali so zdravljenje raka z nanomateriali, izsledke so objavili v ugledni reviji Nano Letters.
Ko nanoluske zmanjšajo ali povsem uničijo tumorske celice
V članku so predstavili nove možnosti za zdravljenje raka s pomočjo nanomaterialov. Ugotovitve so zelo spodbudne in bi lahko v prihodnosti omogočile manj invazivno, zato pa uspešnejše zdravljenje raka.
"Nanomateriali so zaradi svojih edinstvenih fizikalno-kemijskih lastnosti v zadnjem času postali središče multidisciplinarnih raziskav v smeri razvoja zdravil ter dostavnih sistemov za zdravila za zdravljenje raka naslednje generacije," so sporočili z instituta. "V članku tako poročajo, da imajo aglomerati Al hidroksidnih nanolusk antitumorsko aktivnost zaradi njihovih selektivnih adsorpcijskih lastnosti in pozitivnega naboja."
Z drugimi besedami, ugotovili so, da omenjene nanoluske ne le preprečujejo širitev, ampak tudi uspešno uničujejo celice tumorja. To so najprej dokazali s poskusi "in vitro", nato pa še "in vivo" v modelih melanoma in raka dojke. "Poleg tega so Al hidroksidne nanoluske skoraj popolnoma zavrle rast mišjega melanoma in vivo v kombinaciji z minimalno učinkovitim odmerkom standardnega kemoterapevtika doxorubicina in to bistveno bolj kot samo doxorubicin," so poudarili.
Kako delujejo?
Nanoluske lahko sprožijo pomembno ionsko neravnovesje v tumorskih celicah, s čimer prekinejo preskrbo tumorskih celic s hranili ter delovanje njihovih vitalnih funkcij, so pojasnili in dodali, da bi to lahko bil temelj za razvoj nove strategije zdravljenja raka. Na tumorske celice namreč delujejo prek njihovega mikrookolja, zato bi lahko na ta način zaobšli težave zaradi njihovi pogostih mutacij in posledično odpornosti na terapije.
Kdaj bodo na ta način zdravili dejanske bolnike?
Želeli bi si, da bi bil odgovor kmalu, v bližnji prihodnosti, a, žal, ni. "Te možnosti zdravljenja raka smo preizkusili tudi že in vivo in ne samo na celičnih in vitro modelih in prepričani smo, da potencial nedvomno imajo. Ali jih bomo uspeli spraviti do klinične uporabe, pa je zelo težko napovedati. Od začetnih predkliničnih raziskav na živalskih modelih raka do uporabe je potrebno uspešno najprej dokončati vsa predklinična testiranja in potem prestati tudi vsa klinična testiranja, kar pa je zelo velik zalogaj, tako z eksperimentalnega kot finančnega vidika," so pojasnili na Institutu Jožef Stefan.
Raziskava je ena od mnogih, ki potekajo zadnje čase in ki obljubljajo nove vrste terapije. "Vse pa je povezano tudi z novimi, bolj občutljivimi in zanesljivimi metodami diagnostike, ki bi nam omogočile tudi bolje napovedovati, katera terapija je za posameznega pacienta najprimernejša."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.