Najdba v Auschwitzu: v dimniku našli predmete, ki bi taboriščnikom lahko služili tudi za pobeg

Noži, vilice, žlice, škarje in drugo orodje, pa krpice iz usnja - tako je videti najdba, ki je pred kratkim malodane osupnila svetovno javnost. Raziskovalci so namreč pod dimnikom bloka 17, ki se nahaja v tako imenovanem 'glavnem kampu' koncentracijskega taborišča Auschwitz, našli kopico starih, zarjavelih predmetov, za katere domnevajo, da so jih tja skrili taboriščniki.

A kdo natančno in čemu? V bloku 17 naj bi bili nastanjeni ujetniki, ki so nekoč, preden jih je okupator 'strpal' v taborišče smrti, opravljali različna obrtniška dela. Zaradi rokodelskih spretnosti in znanj, ki so jih še tik pred brutalnim koncem lahko 'nudili' sovražniku - in ta, brez dvoma, do tega, da jih tudi v tem smislu ožame in izkoristi vse do zadnjega, ni imel niti najmanjših zadržkov - so jih nastanili v poseben predel taborišča. Vseeno pa ni povsem jasno, zakaj so zaporniki skrili (ravno) te predmete in zakaj (prav) tam.

Blok 17 so ob podpori Avstrijskega narodnega sklada za žrtve nacizma v sklopu načrtovane nove razstave pričeli prenavljati septembra 2019. Delavci in restavratorji so nameravali obnoviti tudi dimnik, ko so aprila v notranjosti našli skrite predmete.

"Med meritvami tal v pritličju, ki smo jih izvajali za obnovo originalnih zidov, smo odkrili ostanke dimnika," so v sporočilu za javnost zapisali v avstrijskem skladu. "Pod njim pa so na plano pokukali skriti predmeti: noži, vilice, kljuke, škarje, koščki usnja in deli čevljev."

S kakšnim namenom so ujetniki skrili te predmete, zaenkrat (še) ostaja zavito v tančico skrivnosti. "Temeljitih analiz zgodovinarji in konservatorji še niso opravili, zato je še prehitro sklepati, čemu točno so bili namenjeni," pravijo v skladu. Johannes Hofmeister, njihov strokovni svetovalec, je sicer ponudil svojo razlago. Prepričan je, da dimnik za skrivališče ni bil uporabljen po naključju - in to v prostorju, kjer so bili nastanjeni (nekdanji) dimnikarji.

Kot so pri skladu navedli v sporočilu za javnost, bi najdeni predmeti lahko služili za izdelavo in popravilo oblek in čevljev, za odklepanje ključavnic ali celo za pripravo na morebitni pobeg. "Možno je tudi, da so škarje in jedilni pribor uporabljali kot sredstva za izmenjavo z drugimi ujetniki, barantanje oziroma trgovanje," so zapisali.

Vse najdene predmete so skrbno pregledali in dokumentirali, nato pa predali restavratorskemu oddelku muzeja v Auschwitzu.

Dokončanje prenove bloka 17, kjer bo nova razstava, je sicer nekoliko zamaknil izbruh pandemije koronavirusa. A obnova se nadaljuje, kljub težkim okoliščinam. Je pa napredek zato nekoliko počasnejši. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa, ki so veljali na Poljskem, je bilo število osebja na gradbišču marca treba občutno zmanjšati. Izvajati je bilo dovoljeno le določena dela za samo varnost zgradbe, obnovitvena dela pa so zastala. Sčasoma so nato začeli tudi z deli za konstrukcijsko oziroma strukturno ojačitev celotne stavbe, ki zdaj počasi že gredo h koncu.

Pod nadzorom konservatorjev so doslej porušili tudi arhitekturne elemente, dodane po vojni. Med rušenjem stavbnih delov, ki so bili dograjeni leta 1978, pa so se pojavili originalni elementi, za katere inženirji ponekod sploh niso vedeli. V prvotnem sanacijskem načrtu ti tako povečini niso bili upoštevani, načrt izvedbe pa je bilo zato treba spremeniti. Rešitve so poiskali soglasno, skupaj z državnim muzejem Auschwitz-Birkenau in Malopolskim uradom za varstvo zgodovinskih spomenikov.

Pred kratkim pa so spet stekla tudi vsa ostala konservatorsko-gradbena dela v okviru tega projekta.

Tovrstna odkritja, kot so ti, nedavno najdeni predmeti iz Auschwitza, ponujajo natančnejši vpogled v grozljive dogodke druge svetovne vojne. Lani so tako denimo na treh lokacijah v gozdu Arnsberg na severozahodu Nemčije odkrili na stotine osebnih predmetov pobitih žrtev. Pripadniki Oborožene SS in nemške vojske so marca 1945, tik pred koncem druge svetovne vojne, v pravem nacističnem masakru tam usmrtili 208 poljskih in ruskih prisilnih delavcev.

So pa odkritja tudi v drugi smeri - leta 2017, torej več kot 70 let po uničenju med holokavstom, so strokovnjaki v ruševinah Velike sinagoge v litovski Vilni odkrili ostanke dveh prostorov, ki sta služila obrednim kopelim. V nekih drugih raziskavah v Litvi pa so našli predor, ki so ga judovski ujetniki uporabljali za pobeg pred nacisti.

Nedvomno pa tudi Auschwitz še vedno skriva številne zgodbe, ki le čakajo, da jih nekdo odkrije. Leta 2017 so tako na primer našli pismo ujetnika, ki so ga obnovili in dešifrirali. Tovrstne najdbe so sicer za mnoge boleče, a so za poznavanje zgodovine in takratnih dogodkov zelo pomembne.

Auschwitz, nekdanje nacistično uničevalno taborišče, na jugu okupirane Poljske, je bilo med drugo svetovno vojno 'epicenter' genocida nad evropskimi Judi. Zgolj v štirih letih in pol je nacistični režim tam sistematično pobil najmanj 1,1 milijona ljudi, od tega skoraj milijon Judov. Večina je bila pobitih v največjem 'iztrebljevalnem centru' Auschwitz II-Birkenau, v zloglasnih plinskih celicah. Med pobitimi v tem kompleksu pa so bili tudi poljski civilisti, sovjetski vojni ujetniki, Romi, Sinti, jehove priče, homoseksualci in različni politični zaporniki.

Tisti, ki so preživeli holokavst in številni narodni voditelji so se januarja zbrali na slovesnosti v spomin na 75-letnico osvoboditve taborišniškega kompleksa. Do konca vojne leta 1945 je v sklopu slednjega delovalo več kot 40 manjših in večjih taborišč.

Avstrijski narodni sklad za žrtve nacizma je bil ustanovljen leta 1995. Med drugim skrbi za izplačila odškodnin preživelim žrtvam nacionalsocializma, še posebej tistim, ki v preteklosti niso prejeli še nikakršne odškodnine ali pa so bile te sramotno nizke, navaja Fox News. Sklad zagotavlja tudi sredstva za siceršnjo psihološko pomoč in podporo žrtvam okupatorja.