Spominska slovesnost ob 75-letnici osvoboditve Auschwitza: 'Nikoli več'

Poljski predsednik Andrzej Duda je v spremstvu preživelih iz Auschwitza zjutraj pred tako imenovanim zidom smrti, kjer so nacisti ustrelili več tisoč ljudi, položil venec in šel skozi vrata taborišča z zloglasnim napisom Delo osvobaja (Arbeit macht frei). 

'Umori nacistov v Auschwitzu obvezujejo, da se zoperstavimo vsem oblikam novega antisemitizma'

Na spominski slovesnosti je Duda pozval k ohranitvi spomina na grozote, ki so se dogajale v taborišču, da bi tako preprečili ponovitev zgodovine. V imenu Poljske je ponovil zavezo, da bo ta država negovala spomin in varovala resnico o tem, kaj se je dogajalo v Auschwitzu. Prisotne na slovesnosti je pozval, naj se pred poslednjimi preživelimi in očividci obvežejo, da bodo "sporočilo in opozorilo s tega kraja prenesli v prihodnost".

Pred spominsko slovesnost se je poljski predsednik srečal z izraelskim predsednikom Reuvenom Rivlinom. "Poljskemu narodu želimo danes ponuditi roko in zaprositi, da se ponovno vrnemo na pot, ki jo lahko prehodimo skupaj," je pozval Rivlin. Dodal je, da je potrebno prihodnjim rodovom prenesti spoštovanje do zgodovine, miru in strpnosti.

Poljski predsednik se minuli teden ni udeležil spominske slovesnosti na holokavst v Jeruzalemu. To je storil zaradi protesta, ker mu organizatorji niso omogočili, da bi imel govor, s katerim je želel odgovoriti na nedavne izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ta je poskušal odgovornost za izbruh druge svetovne vojne naprtiti Poljski in namignil, da je ta država sokriva za holokavst.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je poudaril, da umori nacistov v Auschwitzu obvezujejo Nemčijo, da se zoperstavi vsem oblikam novega antisemitizma. Med obiskom nekdanjega nacističnega taborišča je še dejal, da ne bi smeli govoriti samo o preteklosti, pač pa jo razumeti tudi kot trajno odgovornost za "obrambo začetkov, tudi v naši deželi". "Danes so drugačni časi, besede so druge, dejanja so drugačna, a včasih, ko pogledamo na te čase, imamo vtis, da je zlo še vedno tukaj," je dejal Steinmeier. 

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pred pariškim spomenikom holokavstu danes prav tako posvaril pred ponovnim oživljanjem antisemitizma. Zagotovil je, da bo Francija v boju proti antisemitizmu neomajna.

Pahor na spominski slovesnosti z nekdanjimi internirankami

Predsednik države Borut Pahor se je slovesnosti udeležil skupaj z nekdanjimi taboriščnicami Sonjo Vrščaj, Elizabeto Kumar Maurič, Marijo Frlan in Lidijo Rijavec Simčič. Ukradene otroke v delegaciji je zastopal Janez Deželak.

Kot so sporočili iz urada predsednika republike, se Pahor komemoracije udeležuje zaradi njenega velikega simbolnega pomena. Naša moralna dolžnost je, tako predsednik Pahor, da nikoli ne pozabimo in s tem prispevamo k temu, da po mirni poti rešimo vse probleme človeštva. "Skupaj z drugimi, miroljubnimi ljudmi povsod po svetu se bomo borili, da takih grozot ne bo nikoli več. Nikoli več," je zaključil predsednik Pahor.

Elizabeta Kumar Mavrič je izrazila zadoščenje, da spomin na dogodke izpred osemdesetih let ne živi le v njih, temveč so spomine na najhujši zločin v drugi svetovni vojni prevzeli tudi mladi rodovi.

Na vprašanja mladih o tem, kako so taboriščniki preživeli, Sonja Vrščaj odgovarja: "Ker smo imeli tako radi našo domovino, naš narod, jezik. Naše trpljenje je bil del naše borbe za svobodo. Mladim pravim - imejte radi domovino, tako kot smo jo imeli mi radi. Nikoli nismo rekli, če pridemo domov, ampak, ko pridemo domov."

Marija Frlan, ki prav danes praznuje 100 let, je zaključila z besedami "mladim v opomin, starejšim v spomin". Predsednik Pahor ji je v čast visokega jubileja podaril šopek in upodobljeno štiriperesno deteljico za srečo z besedami: "Toliko ste je dali nam, da si jo tudi vi zaslužite. Vse najboljše, gospa Frlan."

Taborišče, ki še danes velja za največje pokopališče v zgodovini človeštva

V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi. Ko so vojaki rdeče armade pred 75 leti vstopili v taborišče, so odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov.

Okoli 58.000 taboriščnikov so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na "pohod smrti", kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev. Tiste, ki so pohod preživeli, so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v taborišča v notranjosti Nemčije.

Poljski znanstveniki na podlagi nemških dokumentov in ocen preživelih ocenjujejo, da so nacisti v Auschwitz prepeljali 1,1 milijona Judov, 70.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 sovjetskih vojnih ujetnikov in več tisoč ljudi iz drugih držav.

Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških.

Iz Slovenije je bilo v taborišče, ki še danes velja za največje pokopališče v zgodovini človeštva, skupno deportiranih več kot 2300 ljudi, umrlo jih je več kot 1300.