Juno nad Jupitrom bdi že skoraj leto dni: pred sondo je obisk znamenite pege 

Mineva leto dni, od kar je sonda Juno prispela do Jupitra. V tem času je opravila že več bližnjih mimo-letov, čez nekaj dni pa bo obiskala znamenito Veliko rdečo pego - ikonično neurje s premerom kar 16.000 kilometrov. 

Tako bo človeštvo prvič od blizu preveril gigantsko znamenitost planeta, nevihto, ki jo opazujemo že od leta 1830 in naj bi obstajala že več kot 350 let, so zapisali pri Nasi. 

Let nad pego je šesti bližnji let nad oblaki planeta. Najbližje planetu bo Juno 11. julija ob 3.55 po našem času (10. julija ob 18.55 PDT) , ko bo le 3500 kilometrov nad oblaki. Po 11 minutah in 33 sekundah bo Juno naredila še 39.771 kilometrov in bo povsem nad rdečo pego. Nad pego bo na višini 9000 kilometrov, napovedujejo pri Nasi in dodajajo, da bo vklopljenih vse osem znanstvenih instrumentov in seveda tudi sondina kamera. 

Juno je z Zemlje poletela 5. avgusta 2011, do svojega cilja je prispela 4. julija (oz. 5. julija po našem času). Njen cilj je raziskati oblake plinskega velikana in tako nad njimi leti na vsega 3400 kilometrih višine. Raziskuje tudi severne sije planeta, razvoj in strukturo atmosfere in magnetosfere. Do zdaj njene ugotovitve pritrjujejo, kako turbulentno je na največjem planetu v našem osončju. 

Juno je v času svoje misije med drugim fotografirala polarne ciklone v velikosti Zemlje, nevihtni sistemi segajo globoko v srce velikana, magnetsko polje pa naj bi se razvijalo precej bližje planetovi površini, kot so menili do zdaj. 

Glede nevihtnih sistemov nad južnim polom se znanstveniki sprašujejo, kako stabilni so, ali bodo morda izginili in ali cikloni krožijo okoli drug drugega, zakaj niso enaki tudi nad severnim polom ...
Pred misijo Juno so znanstveniki vedeli, da ima Jupiter najmočnejše magnetsko polje v solarnem sistemu. Meritve zdaj kažejo, da je polje še močnejše, kot so predvidevali, in da je bolj neenakomerno oblikovano - da je ponekod močnejše, drugje šibkejše.