Državna volilna komisija neprestano posodablja informacije o glasovanju na drugem krogu predsedniških volitev. 99,99 odstotka trenutno preštetih glasovnic kaže na 53-odstotno volilno udeležbo oz. 898.007 oddanih glasovnic.
Neuradni izidi tako kažejo, da je Slovenija dobila prvo predsednico v zgodovini države. To je postala Nataša Pirc Musar, ki je s tesnim izidom premagala protikandidata Anžeta Logarja.
Kakšna je bila volilna udeležba do 16. ure?
Po podatkih okrajnih volilnih komisij je bila udeležba na voliščih v Sloveniji do 16. ure 36,73-odstotna. To pomeni, da je svoj glas oddalo 622.317 volivk in volivcev. V prvem krogu predsedniških volitev je bila volilna udeležba do 16. ure za skoraj dva odstotka nižja. Znašala je 34,78 odstotka (glasovalo je 589.261 volivk in volivcev).
Najvišja volilna udeležba je bila v volilni enoti Kranj, in sicer 38,61-odstotna, najnižja pa v volilni enoti Maribor, in sicer 33,63-odstotna. Volilni okraj z najvišjo udeležbo pa je medtem Škofja Loka 2, kjer so do 16. ure zabeležili 48,03-odstotno volilno udeležbo. Najnižja je bila medtem v Piranu, kjer je znašala 25,31 odstotka.
Na predsedniških volitvah leta 2017 se je glasovanja do 16. ure v drugem krogu udeležilo 30,45 odstotka volivk in volivcev. Volilna udeležba v drugem krogu predsedniških volitev leta 2012 do 16. ure pa je bila 35,86-odstotna.
Na predčasnem glasovanju je v drugem krogu predsedniških volitev glasovalo več kot 76.900 volivk in volivcev, v prvem krogu pa približno 67.900 volivk in volivcev.
"Torej je volilna udeležba tokrat v drugem krogu višja kot v prvem krogu, kar mislim, da se v zgodovini Republike Slovenije še ni zgodilo," je glede udeležbe do 11. ure že pred tem dejal predsednik volilne komisije Peter Golob. Iz tega sklepa tudi na višjo končno udeležbo, okrog 50-odstotno ali morda še nekoliko več. V te številke niso zajeti podatki o glasovanju na predčasnih volitvah, na katerih je glasovalo 4,8 odstotka volivcev, je dodal.
Volivke in volivci so svoj glas oddali do 19. ure, do takrat je bilo odprtih 2999 rednih volišč, 88 volišč za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča, tako imenovanih volišč Omnia, ter 30 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini.
Volilni molk zaključen
Na Inšpektoratu za notranje zadeve so do 19. ure prejeli 97 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka. Za 55 obvestil je bilo ugotovljeno, da se nanašajo na zadeve, ki so že v obravnavi ali pa niso povezane s kršitvami volilnega molka. Večina teh obvestil se je nanašalo na aktivnosti organizatorjev volilne kampanje povezane z lokalnimi volitvami, za katere pa volilni molk ta vikend ni veljal.
Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve na podlagi prejetih obvestil obravnava 42 zadev, za katere obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka. Največ zadev se nanaša na domnevne kršitve volilnega molka s spornimi objavami in vsebinami na televizijah, na družabnih omrežjih, sledi deljenje letakov v hišne predalčnike.
Za primerjavo: v prvem krogu predsedniških volitev je dežurna služba sprejela 51 obvestil, na podlagi katerih je bilo uvedenih 13 postopkov o prekršku. V drugem krogu predsedniških volitev leta 2017 pa je bilo sprejetih 46 obvestil.
Volilna kampanja pred današnjim drugim krogom volitev za predsednika republike se je končala v petek opolnoči. Takrat je začel veljati volilni molk, ki ga je bilo treba spoštovati do 19. ure, ko so se zaprla vsa volišča po državi. V času volilnega molka je bilo prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala k takšnemu ali drugačnemu glasovanju.
Drugi krog predsedniških volitev, sicer sedmih v zgodovini Slovenije, je potreben, ker v prvem krogu 23. oktobra nihče od sedmerice kandidatov ni dobil več kot 50-odstotne podpore, v drugi krog pa sta se uvrstila kandidata z največ glasovi. Volivci bodo tako danes odločili, kdo od njiju bo peti predsednik oziroma predsednica republike.
KOMENTARJI (85)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.