Predstavniki zdravniških organizacij po volitvah opozarjajo, da morajo stranke hitro oblikovati stabilno vlado in začeti reševanje enega večjih izzivov – zdravstva, ki se spopada s finančnimi težavami. Če se bo sestavljanje koalicije zavleklo, bo to še povečalo težave v zdravstvenem sektorju in podaljšalo čakalne dobe.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik si težko predstavlja, kako bodo stranke po volitvah sestavile levo ali desno vlado, zato se boji, da bomo še dolgo časa brez izvršne oblasti. "To me najbolj skrbi," je dejala. Programi strank se sicer v zdravstvu zelo razlikujejo in stranke bodo z njihovim združevanjem težko dosegle tisto, za kar si prizadevajo zdravniki.
Za najbolj pereče probleme po njenem mnenju še dolgo ne bo rešitev, med drugim za to, kako bodo delovale zdravstvene ustanove, kako se bo delil denar, kdo bo spreminjal očitno slabo narejene zakone. Odprtih je veliko vprašanj, in če se vlada ne bo hitro oblikovala in se začela resno pogovarjati in ukrepati, se bo zdravstvu pisalo še slabše, je opozorila.
Med največjimi izzivi je Čebašek Travnikova izpostavila pomanjkanje denarja. "Poleg tega bo treba resno zarezati v organizacijo in delovanje zdravstvenih ustanov," je dodala. Treba bo spremeniti plačna razmerja, omogočiti nagrajevanje po opravljenem delu in več dela tistim delavcem, ki so pripravljeni delati več. "Vse to, kar je sedanji zakon o zdravstveni dejavnosti prepovedal ali omejil, bo treba čim prej sprostiti, če želimo skrajšati čakalne vrste," je še poudarila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
Mezek: Za državljane bolje, da ostane levosredinska vlada
Glede na to, da je predvsem leva opcija tista, ki zagovarja javno zdravstvo, je za državljane bolje, da bi se oblikovala levosredinska vlada, pa je ocenil direktor združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. Nenazadnje imamo tudi v ustavi opredeljeno, da smo socialna država, to pa bi lažje ostali z levosredinsko vlado, je dodal.
Tudi Mezek se je strinjal, da bi dolgotrajno sestavljanje vlade še poslabšalo razmere v zdravstvu, ki je v slabi finančni kondiciji. "Zdravstvo še vedno občuti posledice napačne odločitve iz lanskega leta, ko smo cene zdravstvenih storitev znižali na tiste iz leta 2014," je spomnil. Zdravstvo je zaradi tega v finančno vse težjem položaju, zato bo po njegovih besedah nujno, da se vlada čim prej oblikuje, nujno pa bo tudi, da bo spoznala, da zdravstvo potrebuje več sredstev.
Reševanje zdravstva s preganjanjem korupcije, učinkovitejšim vodenjem in cenejšimi nabavami sicer pomaga, vendar pa, tako Mezek, še zdaleč ne zadošča. Tudi čakalne vrste so vse daljše, kar po njegovem mnenju kaže na pomanjkanje sredstev. "Prepričan sem, da so zavarovanci pripravljeni plačevati več, saj so v to že primorani, ko zbolijo," je še poudaril.
Muževič: Krhka koalicija bi pomenila še nadaljnje poslabševanje razmer
Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Igor Muževič medtem meni, da si volivci očitno ne želijo nadaljevanja poti sedanje vlade, ena od tem, ki je vplivala na slabo oceno njihovega dela, pa je bila po njegovem prepričanju gotovo zdravstvo. Ne glede na to, ali bomo imeli levosredinsko ali desnosredinsko koalicijo, bo nujno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše program, ki se bo odmikal od dosedanje zdravstvene politike. Kot je dejal, si želi bolj proevropskega programa, ki bo oblikovan podobno kot v skandinavskih državah.
Trenutno se k temu nagibajo predvsem stranke z desnega pola, desnosredinska koalicija pa bi bila za zdravstveni sistem najbrž nekoliko bolj varna, je dejal. Politično nestabilna situacija in krhka koalicija bi pomenili še nadaljnje poslabševanje razmer v zdravstvu, je pristavil.
Kot najnujnejši ukrep je predlagal možnost proste izbire bolnikov, da gredo k licenciranemu izvajalcu, ne glede na to, ali dela v zasebnem ali javnem sektorju. Drugi korak pa je uvajanje finančnih spodbud izvajalcem glede na izide zdravljenja.
Znanost upa na hitro oblikovanje vlade in več sredstev
Tudi v znanosti upajo na čim hitrejše oblikovanje vlade. Direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Jadran Lenarčič pa je dejal, da bi "v časih, ko ves svet teče z vso močjo, bolj kot doslej potrebovali strokovno vlado z močno politično podporo, ki bi verjela v svoje vizije in ki bi bila operativna". V Sloveniji je pričakovati vlado na čelu z LMŠ, ki pa bo ne glede na kombinacijo strank zelo razpršena in se bo morala veliko ukvarjati sama s seboj.
"Glede na to bi bila najbolj uspešna kombinacija politično-tehnične vlade. Marsikje potrebujemo ministre iz stroke, ki se spoznajo na svoje resorje in imajo mandat, da zadano naredijo in izpeljejo. Želim si torej razvojno vlado, ki bo znala rešiti temeljna razvojna vprašanja na temelju znanosti in inovacij," je izpostavil Lenarčič.
"Rezultati volitev so do neke mere potrdili javnomnenjske napovedi. Zapomnili si jih bomo po slabi volilni udeležbi in razdrobljenosti političnega prostora. Menim, da bo zelo težko sestaviti novo vlado, in upam, da to ne bo trajalo predolgo," pa je dejal direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh.
Kot je poudaril, bi morala nova vlada takoj povečati delež sredstev iz proračuna za znanost in raziskave do enega odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "O tem so si bili enotni vsi predstavniki strank, ki so sodelovali na javni tribuni odbora za znanost. Pripravljen in usklajen je bil nov zakon o znanstveno-raziskovalni dejavnosti, ki naj ga nova vlada čim prej sprejme, saj bo vpeljal nekatere nove instrumente za lažje in bolj učinkovito delo," je povedal.
Poleg tega bo čim prej potreben tudi nov cikel investicij v infrastrukturo in opremo, saj brez teh vlaganj ne morejo več slediti znanstvenim trendom v tujini, postajajo nekonkurenčni in že zaostajajo za nekaterimi novimi državami članicami EU, kot sta Poljska in Češka. "V zvezi s tem je treba tudi izpostaviti zelo slabo črpanje sredstev iz strukturnih skladov, namenjenih raziskavam in razvoju, od česar imajo znanost in najboljše raziskovalne organizacije zdaj izredno malo," je dodal.
Če želimo dvigniti dodano vrednost na zaposlenega, izboljšati konkurenčnost podjetij in dvigniti podjetniško aktivnost, mora imeti znanost po Anderluhovem mnenju ključno vlogo v slovenski strategiji pametne specializacije. Bolj učinkovito je treba povezati tudi resorje znanosti, visokega šolstva, tehnologij in inovacij. "Področje tehnologije je celo povsem izginilo iz ministrstva za gospodarski razvoj. Predlagam združitev resorjev znanosti, visokega šolstva, tehnologije in inovacij v novem ministrstvu za razvoj," je zapisal.
Dolgoročno pa se mu zdi pomembno, da bo slovenska družba postala privlačna za prihod mladih strokovnjakov iz tujine, tudi Slovencev, ki so v zadnjih letih odhajali na delo v tujino. A v ta namen bo treba razmisliti tudi o spremembah zakonodaje, ki bodo olajšale zaposlovanje strokovnjakov iz tujine.
Nevladniki upajo, da SDS ne bo uspelo sestaviti vlade
V nevladnih organizacijah upajo, da SDS, ki je zmagala na predčasnih volitvah v DZ, ne bo uspelo sestaviti vlade. V tem primeru namreč ni mogoče pričakovati nič dobrega za nevladne organizacije, ki se borijo za človekove pravice, svobodo izražanja in pravno državo, menijo. Bojijo se tudi prekinitve financiranja njihovih programov.
"Žalostno je, da je skrajni desnici, ki našo prihodnost vidi v institucionalizaciji strahu in sovraštva, v podrejanju pravne države, medijev in civilne družbe, v zapiranju meja, omejevanju splava, zmanjševanju javnega servisa in v še večji deregulaciji trga, od prejšnjih volitev podpora zrasla za kar 40 odstotkov oziroma za 10 poslanskih mandatov," je izide volitev komentiral direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVSO Goran Forbici.
Forbicija sicer tolaži napoved sredinskih strank, da pod nobenim pogojem ne gredo v koalicijo z Janezom Janšo. "Če bodo sredinske stranke le držale svojo besedo, Janši ne bo uspelo sestaviti vlade," je ocenil. Prav tako se mu ne zdi verjetno, da bi brez Levice uspelo vlado sestaviti sredinskemu bloku.
Kljub precej črni volilni nedelji nekaj svetlih točk torej vendarle je, je povzel Forbici. Pozitivno se mu zdi že samo to, da se vsi tisti, ki verjamejo v svobodo, solidarnost, pravno državo, pravično redistribucijo ustvarjenega bogastva ter močan in vsem dostopen javni servis, lahko ukvarjajo z bodočim vladnim programom in njegovimi prioritetnimi in prvimi ukrepi. "V primeru desne koalicije bi se morali namreč ukvarjati predvsem s tem – kot smo to lepo videli na Poljskem in Madžarskem – kako obvarovati sami sebe in nekaj tako osnovnega, kot so neodvisno sodstvo, svobodni mediji in avtonomna civilna družba," je dodal.
Na vprašanje, kaj bi hotel videti kot prve ukrepe vlade, je Forbici izpostavil dvig minimalne plače na 700 evrov, skupaj z izvzemom vseh dodatkov iz nje. "V državi, v kateri je gospodarstvo lani ustvarilo 3,2 milijarde evrov dobičkov, res ne more biti sprejemljivo, da se od regularnega osemurnega dela ne da živeti, ampak samo životariti," je opozoril.
Če bo Janši vendarle uspelo sestaviti vlado, Forbici ne vidi nič dobrega za vse tiste nevladne organizacije, ki se borijo za dosledno uveljavitev človekovih pravic, svobodo izražanja stališč in pravno državo, odgovorno in transparentno državno upravo ter močan in avtonomen nevladni sektor.
"Pričakujemo lahko zmanjšanje ali celo prekinitev javnega financiranja njihovih programov in aktivnosti ter – glede na izkušnje iz prejšnjih mandatov – več arbitrarnega odločanja na javnih razpisih ter sumljivo kanaliziranje javnega denarja k organizacijam, ki so vladi nazorsko blizu. In na splošno precej sovražen in celo hujskaški odnos vlade do tistih, ki se z njo ne strinjajo," je še zapisal.
S tega vidika se mu zdi za nevladni sektor v danih razmerah levosredinska vlada edina alternativa. Od nje v nevladnih organizacijah pričakujejo nadaljevanje krepitve sodelovanja z nevladnim sektorjem in uveljavitev vseh ukrepov iz pravkar sprejete strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva.
V združenjih občin v upanju na lokalnim skupnostim naklonjeno koalicijo
Predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj ocenjuje, da bi bila z vidika lokalne samouprave bolj zanimiva sredinska oziroma desnosredinska vlada, od katere bi, vsaj tako po njegovih besedah kaže praksa, lahko pričakovali večjo naklonjenost do potenciala, ki ga nudi lokalna samouprava oziroma občine.
"Upam, da bodo glavni akterji, ki so se pokazali skozi volitve, uspeli odigrati z dovolj trezno glavo in sestaviti neko smiselno koalicijo," je dejal Smrdelj, ki je mnenja, da bi bila kombinacija SDS in LMŠ z vidika lokalne samouprave zelo zanimiva v pozitivnem smislu, saj je predsednik LMŠ Marjan Šarec že kar nekaj časa župan in pozna sistem lokalne samouprave. SDS pa je bila v preteklosti zelo naklonjena lokalni samoupravi, predvsem z vidika sistemske ureditve delovanja, financiranja področja lokalne samouprave.
Pri tem predsednik ZOS dodaja, da so se trudile tudi nekatere druge stranke, recimo SMC, a se mu zdi, da jim je zmanjkalo predvsem pri izkušnjah in so se izgubili v politiki, ki ni bila ne eno ne drugo, na koncu je bil rezultat, da se potenciala lokalne samouprave v veliki meri ni dalo izkoristiti.
Sicer pa je kot prvo nalogo, ki se je bo morala nova vlada lotiti zelo hitro, izpostavil kohezijsko politiko in naslednji večletni proračun EU, ki je z vidika skladnega regionalnega in lokalnega razvoja izjemnega pomena. Druga naloga pa je po njegovih besedah zagotovo sistemska ureditev financiranja občin in resen pogovor, kaj je tisto, kar od lokalne samouprave želimo skozi prizmo financiranja. Pri tem je opozoril, da se je "država mačehovsko obnašala; naloge so bile dane, ni pa bilo prenosa sredstev".
Ali bo lokalna samouprava dobila ministra, denimo brez listnice, za področje lokalne samouprave in regionalnega razvoja, je po Smrdeljevih besedah odvisno od tega, kakšna bo koalicija in na kakšen način se bodo sestavljale prioritete. Ko so o tem pred volitvami spraševali stranke, so dobili precej različne dogovore, a nobenega neposrednega. Bi bil pa to zelo javen pokazatelj, da se s področjem lokalne samouprave misli resno, je poudaril.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Branko Ledinek predvideva, da bo glede na izid volitev sestavljanje vlade izredno težko. Če bo vlada ostala levosredinska, ne pričakuje, da bo pogled na potrebe občin in državljanov drugačen kot doslej. V vsakem primeru pa predvideva, da bo usklajevanje v koaliciji, kakršna koli že bo, bo vsej verjetnosti zelo naporno, zato se boji, da se bodo "bolj ukvarjali sami s seboj in bodo spregledali glavne probleme, ki so že sedaj ostali na nek način nedorečeni".
Ledinek od strank pričakuje konstruktiven dogovor za nadaljnje vodenje države. Kot ugotavlja, so se v času predvolilne kampanje vsi zavzemali za regionalizacijo, o čemer sicer govorimo že vrsto let in je zgodba, zapisana tudi v ustavi. Prav regionalizacijo, razbitje vedno večjega centralizma, vidi kot osnovno prioriteto. Še eno vprašanje, ki ga bo treba po njegovih besedah rešiti, pa je višina povprečnine, saj se je ta v času nekoliko večje krize precej zmanjšala, a je sedaj, ko je te krize tako rekoč konec, še vedno nismo uspeli določiti na ravni, kot je bila določena z zakonom.
Ob vprašanju, ali bi za lokalno samoupravo morali imeti posebnega ministra, pa predsednik SOS odgovarja, da lokalna samouprava ni zanemarljiva zadeva, nenazadnje večji del državljanov v Sloveniji živi v manjših krajih in vaseh. Ocenjuje tudi, da je bilo v času, ko je bil minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, na področju lokalne samouprave narejen precejšen korak naprej.
Štuhec: Volitve Sloveniji niso prinesle nobene jasnosti, ampak zapletanje političnega položaja
Moralni teolog in vidni predstavnik Cerkve Ivan Štuhec je ocenil, da "te volitve Sloveniji niso prinesle nobene jasnosti, napredka in razvoja, ampak kvečjemu stagnacijo in zapletanje političnega položaja". Po njegovi oceni je glede na opredeljevanje strank takoj po prvih znanih rezultatih rezultat volitev neke vrste pat pozicija.
Kot še dejal Štuhec, je težko govoriti o tem, kaj pričakovati od nove vlade, saj še ni jasno, kdo bo sestavljal koalicijo. Bi pa po njegovem mnenju morali uveljaviti že nekoč sprejeti zakon o verski svobodi, urediti religijski pouk in financiranje cerkva in verskih skupnosti.
"Jasno je, da je relativni in močan zmagovalec Janez Janša, največji poraženec pa Miro Cerar," je dejal Štuhec. Manj kot desetodstotna podpora se mu zdi katastrofa za stranko, ki je na prejšnjih volitvah uspela prepričati skoraj 35 odstotkov volivcev. "Vprašanje je tudi, ali bo Cerar ostal predsednik. Pri vrhovih strank se med sestavljanjem koalicije lahko marsikaj dogaja," je dodal. V stranki so sicer v prvih odzivih nakazali, da Cerar ostaja na njenem čelu.
Od sedanjih koalicijskih strank je bil po njegovi oceni najbolj nagrajen Dejan Židan, ki je s stranko SD po delnih rezultatih dosegel skoraj deset odstotkov glasov in tako izboljšal rezultat prejšnjih volitev. Najbolj pa je bil po besedah Štuheca kaznovan prvak DeSUS Karl Erjavec, ki za zdaj ni bil izvoljen v parlament.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.