Odstopi nezadovoljnih predsednikov strank se vrstijo

Da bodo v vrhovih strank zapihali vetrovi, je včeraj dal slutiti že predsednik NSi Matej Tonin, ko je ponudil odstop. Stranka namreč ni dosegla cilja desetih odstotkov, ampak po dosedanjih delnih neuradnih izidih 7,13 odstotka. V torek bo zasedal izvršilni odbor, o končni Toninovi usodi pa bo odločal svet stranke, ki za zdaj še ni sklican.

Predsednik SLS Marko Zidanšek pa je s položaja odstopil, ker mu SLS ni uspelo pripeljati v DZ, kar si je zastavil kot cilj ob prevzemu vodstva stranke pred tremi leti in pol. SLS je ostala pod parlamentarnim pragom z 2,63 odstotka prejetih glasov.

Zaradi neuspeha se pojavlja vprašanje, ali bo SLS ostala le še del politične zgodovine. Evropski poslanec iz vrst SLS Franc Bogovič, ki je od marca 2013 do decembra 2014 stranko tudi vodil, je poudaril, da bo SLS morala "temeljito razmisliti o bodočem profilu stranke in hkrati o morebitnih bodočih povezavah ter sodelovanju s sorodnimi strankami." Po njegovih napovedih je pred SLS kongres, kjer bodo morali zbrati novo ambiciozno vodstvo, ki se bo skupaj z organi stranke odločilo, po kateri poti se bo SLS vrnila v DZ. Želi si, da bi SLS zdaj posvetila lokalnim volitvam. "Očitno se je stranka v kampanji z osredotočanjem na varnostne teme in migracije tudi malo oddaljila od naših standardnih tem, kot so kmetijstvo, lokalna samouprava in črpanje EU sredstev. Pri varnostnih temah pa glasove ni pridobila SLS, temveč sta jih SDS in SNS," je ocenil.

Podpredsednik SLS Primož Jelševar pa je slab rezultat na nedeljskih volitvah pripisal notranjim trenjem, ki so stranki predolgo jemala energijo: "To se je odrazilo v slabih volilnih napovedih, te pa so naše volivce zadržale doma." Enako optimistično kot Bogovič je izrazil prepričanje, da bo SLS preživela neuspeh in se bo v prihodnje okrepila.

Zidanšek sicer do nadaljnjega ostaja predsednik stranke v odstopu. Ko se bodo organi SLS seznanili z njegovim odstopom, pa bo do izvolitve novega predsednika na kongresu stranko začasno zastopal podpredsednik SLS, ki je bil na kongresu izvoljen skupaj s predsednikom. Stranka ima sicer tri podpredsednike, prvi v vrsti za prevzem vajeti pa je Jelševar.

Prav tako se pod vprašaj postavlja nadaljnja politična vodstev drugih strank, tudi tistih, ki na volitvah niso prejele niti enega odstotka podpore.

Martin Ivec, predsednik stranke ReSET, je zaradi razočaranja nad rezultatom odstopil danes. Prepričan je, da je "dolžnost politikov, da prevzamejo odgovornost v primeru slabega rezultata ali slabega vodenja države in prepustijo vodenje tistim, ki znajo bolje". Včeraj je zbrala 3600 oziroma 0,41 odstotka glasov.

Spremembe se obetajo tudi v vodstvu Stranke Slovenskega naroda (SSN), ki je na nedeljskih volitvah po doslej preštetih glasovnicah prepričala 1170 oziroma 0,13 odstotka volivcev. "V resnično demokratičnih okoljih nikoli ne gojimo kulta osebnosti, ampak raje stremimo k dobrobiti skupnosti," je pojasnil Miha Majc.

Obenem je prepričan, da je bodočnost Slovenije odvisna od njih. "Naš čas šele prihaja. Slovenci bodo prej kot slej spoznali, da je SSN to, kar bo Slovenijo ohranilo pri življenju, torej pred ekonomskim in družbenim propadom," je izjavili in opozoril na po njegovem prepričanju neregularne volitve. Med drugim je omenil kratke roke za volilna opravila, medijsko blokado in minimalna sredstva za volilno kampanjo. "Kakšni domoljubi bi bili v SSN, če bi nas neuspeh na volitvah, ki objektivno ni povsem odvisen od našega dela, prestrašil ali demotiviral," pa je odvrnil glede prihodnjega delovanja.