'Pozabili so na tiste na tleh'

V predpandemijskem letu 2019 so najvišji odstotek prihodkov ustvarila prav evropska letališča. Potem pa so prišli omejitveni ukrepi zaradi novega koronavirusa in letalski promet je zamrl.

Letalske družbe so zaposlene poslale na čakanje na delo, izredni dopust ali pa so zmanjšale njihovo število. Enako so storila podjetja, ki so dobila koncesijo za sprejem in odpremo potnikov ter letal, saj stroški osebja v tem poslu "pojedo" več kot polovico prihodkov. Tudi zasebne varnostne službe, ki so v skladu z evropsko direktivo že pred leti prevzele pregledovanje potnikov in prtljage, so zaradi neugodnih razmer na tržišču vročile odpovedi višku zaposlenih, čeprav so se pred tem usposobili in dobili licenco.

"Privatizacija je super, kadar trg deluje normalno. Kadar pa ga prizadene kriza, denimo pandemija ali večja vojna, nastane kaos," k zgoraj navedenemu dodajajo pri Slobodni Dalmaciji.  

'Pozabili so na tiste na tleh'

Kot pravijo, so na težave najprej opozorili dalmatinski sobodajalci. Gostje, ki iz evropskih držav pridejo z letalom, v namestitve zamujajo najmanj eno uro. Nato so letalski prevozniki Lufthansa, Eurowings in Austrian Airlines samo za julij odpovedale kar 55 povratnih poletov na Hrvaško, kar pa je le majhen delček od več kot tisoč odpovedanih poletov zaradi ozkega grla v Frankfurtu, najprometnejšem nemškem letališču. 

"Letališča, pa tudi operaterji sprejema in odpreme potnikov ter letal so iz pandemije izšli s znatno manjšim številom zaposlenih. Kar pa je še huje, članice EU so med pandemijo namenjale obsežno finančno pomoč svojim letalskim družbam, vendar so popolnoma pozabile na zemeljski segment letalske industrije," je za omenjeni dalmatinski časnik opozoril Tonči Peović, ki je nekoč vodil letališča v Zagrebu, Dubrovniku in na Braču.

Zemeljska oskrba zajema številne storitve, ki letalskim družbam omogočajo izvajanje dejavnosti zračnega prometa, npr. usmerjanje po vozni stezi, čiščenje, oskrba z gorivom, sprejem in odprema potnikov ter prtljage.

Po podatkih Mednarodnega združenja letališč Airports Council International (ACI) so evropske letalske družbe dobile 37,5 milijona evrov državnih pomoči, letališča pet milijard, podjetja za sprejem in odpremo potnikov pa le 650 milijonov. Slobodna Dalmacija opozarja na velik razkorak, hkrati pa za primerjavo dodaja, da so letališča v ZDA dobila 38 milijard pomoči.

V lovu za najugodnejšimi termini

Eden od razlogov, zakaj so evropske države letalskim družbam dajale toliko pomoči, so tako imenovani sloti, časovni okvirji, v katerih letalo na določeni liniji vzleti ali pristane. Če so ugodni, so zlata vredni. Časnik je spomnil, da je Croatia Airlines leta 2017, ko se je znašla v težavah, prodala pet parov jutranjih slotov na londonskem Heathrowu. Ameriška Delta jih je kupila za 19 milijonov evrov.

Nekatera letališča slote delijo po sistemu "uporabljaj ali izgubi", zato so nekatere evropske letalske družbe linije vzdrževale kljub povsem praznim letalom, strošek takšnega letenja pa je pokrila matična država. "Z drugimi besedami, Evropska unija se je v smislu letalskega poslovanja med pandemijo povsem izgubila in precej osramotila", meni Peović.

Mednarodno združenje letališč opozarja, da se je letalski promet po pandemiji zelo usmeril v sezonskost in da so posamezne "poletne špice" v prometu celo višje od tistih v predpandemijskem času.

V kombinaciji s pomanjkanjem zaposlenih, katerih usposabljanje in licenciranje po pravilih Evropske agencije za letalsko varnost (EASA) traja 16 tednov, to pomeni, da se promet na evropskem nebu še dolgo ne bo normaliziral. Dalmatinski časnik zaključuje, da podjetja težko načrtujejo optimalno število zaposlenih, zakonska regulativa za licenciranje ostaja nespremenjena, zato 66 odstotkov evropskih letališč meni, da se bo problem zamud še povečeval, 33 odstotkov pa se boji, da bo ostal tudi po koncu poletnega potovalnega vrhunca.