Začetek rušenja razvpite črne gradnje na Makarski rivieri

Ko se regionalna cesta z avtocestnega izvoza Šestanovac na Dalmatini spusti do Jadranske magistrale, lahko levo zaviješ proti Makarski, desno pa proti Omišu. Tik pod tem razcepom se odpira zaliv Vruja, kjer nekoč ni bilo praktično ničesar.

Fotografije izpred 20 let prikazujejo, kako takrat do plaže ni bilo zgrajene ceste, ob obali je bil le majhen kompleks hiš, piše Večernji list. Na novejših posnetkih pa se vidi velika razlika. Ob hišah stoji bazen, zgrajen je pomol, do zalivčka vodi pot, podrta so drevesa, ki so nekoč stala tam.

Lokalni prebivalci so dolgo časa zahtevali, da se Vruja, ki leži v občini Brela, povrne v prvotno stanje in ob tem s prstom kazali na državo: "Organizatorji so država in njene inšpekcije, pod pokroviteljstvom pravosodja, ki ni bilo (dve desetletji!) spodobno, da ustavi uničevanje narave, za katerim stoji vplivnež, povezan z državnim vrhom," so besneli aktivisti v kampanji Vruja – Festival nelegalne gradnje in uničevanja narave, v okviru katere so priredili vrsto protestniških akcij, tudi z glasbenimi nastopi.

Zdaj so končno zadovoljni, saj so zjutraj nad Vrujo zabrneli gradbeni stroji. "Hvala vsem, ki ste leta podpirali naš boj, brez javnosti in medijev to ne bi bilo mogoče. Uspeli smo dokazati, da lahko s kreativnostjo in vztrajnostjo skozi zabavo izpostavimo nek velik problem ter ga rešimo," je po poročanju televizije HRT dejala aktivistka Andrea Topić.

Kot je dodala Bruna Fistanić, sicer podpirajo to, da se ohrani dostop do Vruje: "Naš cilj je, da se to vrne ljudem, da se vrne prvoten namen. Hišice ostajajo, to je kulturno-umetniški spomenik, odhaja tisto, kar je neokusno, to je masovni turizem."

Aktivisti so današnji začetek rušenja proslavili tudi s performansom, bagre so polili s šampanjcem in po njih posuli cvetne lističe, poroča Slobodna Dalmacija. Kot dodajajo, bi sicer vračanje območja v prvotno stanje lahko trajalo več tednov, celo mesecev. Danes so na Vruji najprej padle betonske pregrade, ki so preprečevale dostop k turističnemu kompleksu preko dostopne ceste.

V zadnjih štirih letih sproženih 7000 postopkov rušenja

Že včeraj smo sicer poročali tudi o rušenju črnih gradenj na Čiovu. Glavni državni inšpektor Andrija Mikulić je dejal, da so maja na Hrvaškem skupno odstranili 31 objektov, zgrajenih brez potrebnih dovoljenj. Največji odstotek tovrstnih gradenj je na območju Istre in v štirih priobalnih županijah. Tam je bilo v zadnjih štirih letih objavljenih več kot 7000 nadzorov. Sprožili so več kot 1300 postopkov rušenja in vložili 50 kazenskih prijav.

Na celotnem območju Hrvaške pa so v tem obdobju opravili 32.000 nadzorov in sprožili 7000 postopkov rušenja, ki potekajo.

Zakon nalaga, da morajo črnograditelji nelegalno zgrajene objekte odstraniti sami, sicer jih doleti kazen. Na območju celotne Hrvaške je bilo naloženih za skoraj osem milijonov evrov kazni, od tega pet milijonov na področju priobalnih županij. Mikolić je prav tako izpostavil, da ni pomembno, ali so lastniki Hrvati ali tujci: "Na Hrvaškem se ne more nelegalno graditi, ne glede na to, ali je nekdo hrvaški ali tuj državljan," je poudaril.