Na slovenskem božičnem drevesu v Vatikanu zažarele lučke

"Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo osvetlilo trg Sv. Petra v Vatikanu. Izvedba takšnega projekta je najboljši dokaz, da zmoremo tudi v teh zahtevnih korona časih," je uvodoma dejal Logar. Spomnil je tudi na podporo pri osamosvajanju Slovenije. "Ko bomo vstopili v leto 2021 bo Slovenija praznovala 30 let slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo. Sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja."

"Iz pragozda v Vatikan," je še dejal minister in povedal, da je avtohtona slovenska smreka stara 75 let in tehta sedem ton. Slovensko božično drevo v srcu krščanstva je po besedah Logarja sporočilo miru, pa tudi pomemben prispevek predstavljanju Slovenije v svetu.

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa je poudaril, da letošnje drevo prihaja z območja, ki je namočeno s krvjo mučencev po drugi svetovni vojni. "Kljub temu to drevo, ki ostaja vedno zeleno, želi biti znamenje Božje ljubezni, ki je tudi vedno zelena, večna." In dodal, da "obsijani z lučjo, ki prihaja iz jaslic in z božičnega drevesa prosimo Gospoda, da bi vsak od nas živel kot otrok luči, ki ga vedno vodijo resnica, ljubezen in mir."

Lučke na božičnem drevesu, ki ga krasijo okraski iz Slovenije, je prižgal nekdanji slovenski veleposlanik v Vatikanu Ivan Rebernik.

Slovenija je v Vatikan poleg smreke za trg pred baziliko letos poslala še 42 manjših smrek in belih jelk, ki krasijo zunanje površine mesta in vatikanske urade. Slovenija je poskrbela tudi za okrasitev božičnih dreves, okrasje zanje je delalo 400 prostovoljcev. Pred slovesno osvetlitvijo božičnega drevesa so na Trgu svetega Petra slovesno odkrili tudi letošnje jaslice iz mesta Castelli, ki jih je Svetemu sedežu podarila italijanska škofija Teramo-Atri in so narejene iz keramike. Minister Logar je še povedal, da tudi letos ob osvetlitvi božičnega drevesa ne manjkajo slovenske dobrote, kot sta kranjska klobasa in potica, le da so v duhu papeža Frančiška tokrat namenjene brezdomcem v Rimu.

Prižig luči v Vatikanu je kot običajno spremljala kulturna prireditev, ki pa so jo zaradi pandemije covida-19 letos posneli vnaprej in predvajali na velikih platnih na Trgu svetega Petra. Pripravili so jo na Televiziji Slovenija, na njej pa so med drugim predstavili slovenske znamenitosti. Nastopili so številni slovenski umetniki, med njimi pevec Marko Fink, harmonikar Marko Hatlak in pevka Nuška Drašček, operna pevka Sabina Cvilak ter pevec Alfi Nipič, v cerkvi na Brezjah pa so posneli pritrkovalce, ki so slovenska posebnost.

Slovenska delegacija v Vatikanu na avdienci pri papežu, Logar tudi na pogovorih

Kot je zapisalo zunanje ministrstvo, se je minister Logar z nadškofom Gallagherjem pogovarjal o izzivih, povezanih s pandemijo covida-19, humanitarnih razmerah po svetu in v soseščini, aktivnostih Slovenije v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja, prihodnosti Evropske unije in predsedovanju Slovenije Svetu EU v prvi polovici prihodnjega leta.

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je zjutraj na grobu Janeza Pavla II. v vatikanski baziliki daroval mašo za domovino. Šlo je za mašo ob 30-letnici samostojne Slovenije ter tudi za zahvalo trem, ki so k temu veliko prispevali - nekdanjemu papežu Janezu Pavlu II., nekdanjemu nadškofu Alojziju Šuštarju in prvemu veleposlaniku Slovenije pri svetem sedežu Štefanu Faležu. Cvikl je po poročanju Radia Slovenija v pridigi poudaril, da je samostojnost dar, ki ga je treba ohranjati ob skupni rasti v odprtosti, spoštovanju in enotnosti.

Zatem je delegacijo iz Slovenije, v kateri so bili poleg Logarja med drugim še minister za kmetijstvo Jože Podgoršek, kardinal Franc Rode, nadškof Cvikl, veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf in veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj, dopoldne na avdienci sprejel papež Frančišek.

"Slovenija je poklonila veličastno smreko, izbrano v kočevskih gozdovih," je poudaril papež po poročanju Vatican News. Papež je pozdravil tudi delegaciji iz italijanske škofije Teramo-Atri, ki je letos podarila jaslice iz keramike.

Papež je še dejal, da so tako božično drevo kot jaslice letos bolj kot kadarkoli prej znamenje upanja za prebivalce Rima in romarje, ki jih bodo lahko prišli občudovat. "Drevo in jaslice pomagajo ustvariti božično vzdušje, ki spodbuja z vero živeti skrivnost Odrešenikovega rojstva," je poudaril.

Ob začetku avdience je svetega očeta nagovoril mariborski nadškof metropolit Cvikl. Prenesel mu je pozdrave slovenskih škofov, slovenske vlade in predvsem slovenskih vernikov ter vseh ljudi dobre volje. Spomnil je, da je Slovenija Vatikanu prvič poklonila božično drevo leta 1996. Letos ga podarja drugič, in sicer ob 30-letnici samostojnosti in neodvisnosti države.

Nadškof Cvikl je ob tem poudaril, da ima smreka 30 metrov za 30 let ter da prihaja z ozemlja, prepojenega s krvjo mučencev po drugi svetovni vojni. "Drevo je raslo na tem ozemlju in nosi s sabo sporočilo upanja in miru. Kajti ti, ki so umirali, so umirali z vero. Umirali so z rokami, dvignjenimi k Bogu in so čutili Božjo bližino tudi v tako težkih trenutkih. Tako tudi to božično drevo želi sem prinesti to upanje, vero in ljubezen Boga, ki se vedno sklanja k nam," je še poudaril nadškof Cvikl.

Zunanje ministrstvo je še sporočilo, da je Slovenija božično drevo za trg svetega Petra podarila ob 30. obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti ter s tem izrazila zahvalo prizadevanjem Svetega sedeža med osamosvajanjem Slovenije.

Slovensko smreko krasijo okraski, izdelani v Sloveniji. Na trgu bo od 30. novembra do 10. januarja, ob 17. uri pa jo bodo slovesno osvetlili. Slavnostni govornik na osvetlitvi bo minister Logar.