Po odločitvi Vlade Republike Slovenije in v dogovoru s Svetim sedežem bo letos na Trgu svetega Petra v Vatikanu postavljeno slovensko božično drevo. Otvoritvena slovesnost bo v Vatikanu potekala 11. decembra, projekt, ki so ga danes predstavili na novinarski konferenci, vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Projekt postavitve drevesa in spremljevalnih dejavnosti bo sicer državo po oceni vlade stal 100.000 evrov, in to v času, ko bo zaradi epidemioloških razmer v Vatikanu precej manj ljudi kot običajno, od tistih malo pa se jih bo še manj vprašalo, od kod smreka.
75 let stara smreka, ki bo v Rim prispela 30. novembra, je visoka 30 metrov in težka 7 ton. Njen volumen meri 5,33 kubičnih metrov, njen premer 67 centimetrov, je pojasnil minister Jože Podgoršek. Gozd je v Sloveniji simbol prepoznavnosti države, je še izpostavil in dodal, da imajo božična drevesa iz kočevskih gozdov FSC-certifikat za trajnostno gospodarjenje z gozdovi in so torej simbol odlik slovenskih gozdov in gozdarstva.
Slovenija je sicer za okrasitev Svetega sedeža zagotovila tudi 42 manjših smrek in jelk, visokih od 1,5 metra do 6 metrov, ki so že v Vatikanu. Manjša okrasna drevesa bodo postavljena v uradnih prostorih. Prav tako bo Slovenija vatikanske prostore okrasila z adventnimi venci.
Pri odločitvah, kakšno okrasje je najbolj slovensko in zato najbolj primerno, je pomagal izjemni poznavalec slovenske etnografske dediščine Janez Bogataj, ki je predstavil ornament – šesterolist. To je eden od temeljnih elementov, ki se uporablja v slovenski kulturni dediščini. Najbolj pogosto so ga uporabljali kot okras in simbol na hišnih tramovih, na vratnih krilih, na stranicah skrinj ipd. Okras je izdelan iz lesa, ki je prav tako povezan s slovenskim človekom. Poleg zvezd repatic z zvezdo v obliki šesterolista bo smreko krasilo še nekaj samih šesterolistnih zvezd.
Rdeča nit okraskov je bilo medgeneracijsko sodelovanje, njihova izdelava pa je potekala predvsem po delavnicah. Zunanje smreke bodo okrašene z okraski iz slame, drevesa v notranjih prostorih pa iz lesenih oblancev. Motive za okraske je oblikovala Sabina Šegula, z izjemo motiva angela iz slame. Šegula sicer skupaj s Petrom Ribičem, znanim strokovnjakom za hortikulturo, že več let krasi vatikanske prostore v velikonočnem in božičnem času.
Direktor Urada vlade za komuniciranje Uroš Urbanija je poudaril, da je postavitev božičnega drevesa na Trgu sv. Petra v Vatikanu odlična priložnost za prepoznavnost Slovenije v svetu, za predstavitev Slovenije kot zelene države, hkrati pa simbolični znak močnih diplomatskih vezi med Vatikanom in Slovenijo. Z začetkom obeleževanja 30. obletnice neodvisnosti Slovenije v decembru 2020 in tekom leta 2021 je to tudi neke vrste otvoritveni dogodek. Prav tako je to tudi eden od mednarodnih projektov, ki utrjujejo prepoznavnost Slovenije v luči skorajšnjega predsedovanja Slovenije Svetu EU. Kot zanimivost je izpostavil, da ima Slovenija to čast že drugič, prvič je bilo to leta 1996.
Kulturni program je bil posnet v naprej in bo prikazan na velikem platnu na trgu
Ker smo v času težke epidemiološke krize, letos kulturni program ne bo potekal na Trgu sv. Petra v Vatikanu, ampak je bil posnet v studiu RTV Slovenija. 11. decembra pa bo na velikem platnu prikazan na trgu. V kulturnem programu nastopajo najboljši slovenski glasbeniki, tako pevci kakor tudi instrumentalisti. V Vatikanu se bo slavnostni dan sicer začel z mašo za domovino, audienco pri papežu Frančišku in nadaljeval popoldne s kulturnim programom ter prisotnostjo visokih gostov. Večjih bilateralnih srečanj zaenkrat še ni napovedanih.
Ob koncu novinarske konference je Urbanija izrekel tudi zahvalo vsem sodelujočim, še posebej pa se je zahvalil tudi veleposlaniku v Vatikanu Jakobu Štunfu. Kot zanimivost je še povedal, da bodo okraski, ki bodo krasili veliko božično drevo v Vatikanu, naslednje leto uporabljeni še v Strassbourgu.
KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.