Po neusmiljeni trimesečni bitki, ki je večino Mariupola spremenila v ruševine, so se preostali ukrajinski branilci, ki so se skrili v velikanski jeklarni, maja 2022 predali ruskim silam.
V sredo je sodišče v ruskem južnem Rostovu na Donu začelo obravnavati pripadnike Azova, nekdanjega prostovoljnega bataljona s skrajno desničarskimi koreninami, ki ga je rusko vrhovno sodišče avgusta lani označilo za teroristično organizacijo. Odločitev ruskega vrhovnega sodišča omogoča dolgotrajne zaporne kazni za pripadnike polka Azov, ki so jih ruske oblasti obtožile, da gojijo neonacistično ideologijo in ideologijo bele nadvlade.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Od 22 obtožencev, ki jim sodijo, je osem žensk. Obtoženi so sodelovanja v teroristični organizaciji in udeležbe v akciji za strmoglavljenje oblasti v regiji Doneck, ki jo podpira Rusija. Če bodo obsojeni, jim grozi kazen od 15 let do dosmrtnega zapora.
Rdeči križ je v sredo sporočil, da je obiskal 1500 vojnih ujetnikov na obeh straneh konflikta. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) pravi, da so takšni obiski pomembni za preverjanje razmer v priporu, posredovanje informacij med zaporniki in njihovimi bližnjimi ter zagotavljanje higienskih pripomočkov in drugih osebnih potrebščin.
Mednarodni odbor Rdečega križa in njegovi partnerji so doslej posredovali približno 2500 osebnih sporočil med vojnimi ujetniki in njihovimi družinami v konfliktu v Ukrajini ter pomagali približno 5500 družinam zagotoviti informacije o usodi njihovih bližnjih v konfliktu.
"Za vojne ujetnike in njihove družine, ki so si lahko izmenjali novice, je učinek neizmeren," je dejala Ariane Bauer, regionalna direktorica Mednarodnega odbora Rdečega križa za Evropo in Srednjo Azijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je sicer obtožil Rdeči križ, da si ni dovolj prizadeval za dostop do ukrajinskih vojakov, ki so jih zajele ruske sile.
