Nemci so shemo prvič preizkusili med finančno in gospodarsko krizo pred dobrim desetletjem. Na voljo je vsem podjetjem, ki se prijavijo pri zvezni agenciji za delo. Pred koronsko krizo so se lahko vanjo vključila podjetja, ki so poročala, da je ogroženih vsaj 33 odstotkov njihovih zaposlenih, nato pa so nemške oblasti ta prag znižale na 10 odstotkov.
Kot so pojasnili v Ifu, je bilo med zadnjo krizo v program subvencioniranja skrajšanega delovnika največ delavcev vključenih maja 2009, in sicer 1,5 milijona.
Raziskave med nemškimi delodajalci so med koronavirusno krizo kazale, da bo v shemo tokrat vključenih 10,1 milijona zaposlenih, Ifo pa je izračunal, da je trenutno glede na to napoved v programu 71,6 odstotka delavcev.
V storitvenem sektorju je bilo maja na skrajšanem delovniku 2,4 milijona ljudi oz. 24,5 odstotka delovne sile, v predelovalni industriji 2,2 milijona oz. 31 odstotkov delavcev, v trgovini pa 1,3 milijona oz. 29,7 odstotka vseh zaposlenih, navaja Ifo.
Shemo subvencioniranja skrajšanega delovnika je z junijem uvedla tudi Slovenija. Vanjo se lahko vključijo vsi delodajalci, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Država bo subvencionirala od pet do 20 ur tedensko, kar pomeni, da bo moral delavec opraviti vsaj polovičen delovnik.
Delodajalci bodo za izplačilo 80-odstotnega nadomestila plače delavcu za čas, ko ne bo delal, prejeli državne subvencije v fiksnem znesku. Mesečna subvencija za 20 ur tedensko znaša 448 evrov, za 15 ur tedensko 336 evrov, za 10 ur tedensko 224 evrov in za pet ur tedensko 112 evrov.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.