Kakšne izkušnje imata Avstrija in Nemčija z ukrepom skrajšanega delovnega časa?

V Avstriji je model skrajšanega delovnega časa obstajal že pred epidemijo, vendar so ga lahko delodajalci uporabljali le pod določenimi pogoji. Zaradi epidemije pa so konec marca zakon spremenili tako, da je za uveljavljanje tega modela zdaj upravičen razlog tudi covid-19. 

"Z našega stališča je bil ta ukrep zelo dober korak, tako za podjetja kot tudi za zaposlene, saj je preprečil masovno brezposelnost," nam je pojasnil generalni sekretar pri Slovenski gospodarski zvezi (SGZ) v Celovcu Andrej Hren. Avstrijska vlada je namreč na tak način podjetjem pomagala, da kljub zmanjšani potrebi po delovni sili zaposlene obdržijo v podjetjih, hkrati pa se izognila množični brezposelnosti v teh negotovih časih. 

Avstrijska podjetja lahko zaprosijo za subvencijo za posamezne delavce ali pa za ves kader hkrati. Po podatkih avstrijskega ministrstva za delo, družino in mladino so podjetja do današnjega dne oddala že več kot 111.500 vlog za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Konec aprila je bilo tako več kot 1,1 milijona zaposlenih na skrajšanem delovnem času, pravi Hren. 

Kot je zapisal Marian Wakounig, član SGZ in davčni strokovnjak na avstrijskem finančnem ministrstvu, je v finančni krizi pred 11 leti približno 500 podjetij koristilo model skrajšanega delovnega časa (Kurzarbeit), na skrajšanem delovniku pa je bilo takrat 56.000 zaposlenih. V koronakrizi pa se je samo do sredine aprila za ta model odločilo skoraj 43.000 avstrijskih podjetij. Do danes pa je, kot rečeno, teh vlog že skoraj dvakrat več.

Kolikšna je višina subvencij v Avstriji?

Hren pravi, da lahko podjetje na podlagi sporazuma s socialnim partnerjem (gospodarska, kmetijska in delavska zbornica ter združenje sindikatov) zaprosi za znižanje delovnega časa za od 10 do 90 odstotkov. "Nastalo izgubo plačila nadomešča država (preko zavoda za zaposlovanje AMS) v obliki dodatka za krajši delovni čas, ki znaša 80 do 90 odstotkov neto plače in je razporejen glede na stopnjo dohodka. Delodajalcu se povrnejo tudi prispevki za socialno zavarovanje delodajalca," je pojasnil generalni sekretar SGZ. 

Hren je predstavil tudi primer delavca, ki sicer prejema bruto plačo v višini 2500 evrov. Z vsemi prispevki vred takšen zaposleni podjetje stane okoli 3252 evrov na mesec. Če ta zaposleni v tem času dela na minimalnem delovniku, prejema 85 odstotkov neto plače, ki jo je prejemal pred skrajšanim delovnim časom oziroma okoli 1464 evrov. Podjetje pa od države prejme povrnjene stroške za delavca in prispevke skorajda v celoti – v tem primeru 2966 evrov. 

"Za podjetja in zaposlene je ta ukrep zelo pozitiven, je pa seveda tudi ogromno finančno breme za državo," pravi Hren. Po podatkih tamkajšnjega finančnega ministrstva namreč to proračun obremeni za od 10 do 12 milijard evrov.

"Pri vseh teh (nepredstavljivih) številkah je razumljivo, da hoče opozicija v parlamentu kontrolirati pakete te denarne pomoči," pravi Wakounig. Opozicijske stranke se zavzemajo za vzpostavitev parlamentarnega preiskovalnega pododbora. Tudi avstrijska finančna uprava je napovedala, da bodo v prihodnje povečali nadzor nad podjetji, ki so v koronakrizi koristili model skrajšanega dela.

Nemški model uporabljajo tudi največja nemška podjetja

Tudi Nemčija je za zaščito trga dela delodajalcem ponudila shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa. Vanjo lahko v času epidemije vključijo podjetja, v katerih je ogroženih vsaj deset odstotkov delovnih mest. Če želi delodajalec koristiti to shemo, mora sicer najprej poskrbeti, da delavci izrabijo višek ur. 

"Skrajšani delovni čas so v Nemčiji vzpostavili že pred izbruhom epidemije zaradi pričakovane manjše gospodarske aktivnosti, nato pa podaljšali možnost uveljavljanja tega modela za podjetja na 24 mesecev (podaljšanje za 21 mesecev). Torej vsako podjetje lahko ta model uveljavlja 24 mesecev," pravijo v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC), kjer bi si takšnega modela želeli tudi v Sloveniji. Kot pravijo, ta model omogoča "ohranitev služb za zaposlene v kriznih razmerah, za podjetja pa ob pomanjkanju dela in naročil večjo fleksibilnost in možnost preživetja, skupaj z večino zaposlenih". 

Osnovni pogoj za koriščenje subvencije za skrajšani delovni čas v nemškem modelu je, tako kot v slovenskem predlogu, zmanjšan obseg dela vsaj za 10 odstotkov zaposlenih, in sicer za vsaj 90 odstotkov obsega dela za teh 10 odstotkov zaposlenih v podjetju. "Kljub temu, da se je v Nemčiji možno odločiti za skrajšani delovni čas za zelo različno število delovnih ur, se večina odloči za 50 do 60 odstotkov," pravijo v SBC.

Zaposleni prejema polno plačo (v sorazmernem deležu glede na opravljene ure) za del, ko dejansko v podjetju dela. Za preostali del, ko ni aktiven v podjetju, se plača subvencionira. Konkretno: če ima zaposleni po pogodbi bruto plačo 2000 evrov, v tem času pa dela le polovični delovni čas, dobi sorazmerno s tem 1000 evrov plače. Za del neopravljenih ur pa dobi 60 odstotkov neto plače. 

Nemci so ta model državne pomoči podjetjem prav tako preizkusili že med finančno krizo. Doslej so se sicer v to shemo lahko vključila podjetja, ki so izkazala, da je ogroženih 33 odstotkov njihovih delovnih mest. Med epidemijo pa so za omilitev posledic krize nemške oblasti ta prag znižale na 10 odstotkov. Shemo uporabljajo podjetja iz vseh gospodarskih dejavnosti, tudi nekatera vodilna nemška podjetja, kot je denimo avtomobilski velikan Volkswagen, ki je na ta način zaščitil 80.000 delovnih mest.

'Pomembno je, da takšen model traja čim dlje'

V SBC poudarjajo, da je "pomembno, da takšen model traja čim dlje, saj so tako podjetja močnejša na izhodu iz krize, s čimer lažje osvajajo ali zadržijo tržne deleže". Dodajajo, da s tem omogočimo, da ima podjetje tudi v prihodnje več naročil in s tem zadrži in dodatno zaposli čim več ljudi, hkrati pa se zaradi boljšega poslovanja podjetij več davkov steče tudi v javne blagajne, kar bo olajšalo odplačevanje javnega dolga. "Toda trenutni slovenski model skrajšanega delovnega časa žal ni predviden niti približno tako dolgo kot nemški, kar zna biti hendikep za naša podjetja, predvsem na izvoznih trgih," opozarjajo. 

Zato pričakujejo daljše trajanje modela skrajšanega delovnega časa, vsaj eno leto, saj bo, kot pravijo, recesija težka in dolgotrajna. Zanimanje za subvencioniranje delovnega časa je med člani Kluba slovenskih podjetnikov veliko, saj pravijo, da omogoča bistveno boljšo organizacijo dela. Za primer so navedli, da bi denimo lahko pol delovnika oddelala prva polovica delovne ekipe, drugo polovico pa druga ekipa. Prav tako pravijo, da bi se s tem izognili množičnemu odpuščanju. "Skorajda ni panoge s podjetji, ki jim ta model ne bi koristil ob takšnih gospodarskih posledicah, kot jih je povzročila epidemija covida-19," pravijo. 

Slovenski predlog predvideva fiksne subvencije

Za razliko od avstrijskega in nemškega modela, kjer je subvencija vezana na neto plačo, slovenski predlog sheme za subvencioniranje skrajšanega delovnika predvideva fiksne subvencije. Te bi bile na voljo delodajalcem, ki vsaj desetini zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Delodajalci bodo za izplačilo 80-odstotnega nadomestila plače delavcu za čas, ko ne bo delal, lahko zaprosili za državno subvencijo. Minister za delo Janez Cigler Kralj je pojasnil, da bodo subvencije fiksne in bodo znašale 448,52 evra za 20 ur tedensko, 336,39 evra za 15 ur tedensko, 224,26 evra za 10 ur tedensko in 112,13 evra za pet ur tedensko. 

Delavci z minimalno plačo, ki bodo na skrajšanem delovniku, bodo prejeli nekoliko nižjo plačo od minimalne. Delavcem z višjimi plačami pa bodo morali delodajalci do 80-odstotnega nadomestila še nekaj primakniti zraven.  Ukrep bo časovno omejen – od 1. junija do 31. decembra 2020. Celoten predvideni tretji protikoronski zakon naj bi bil vreden okoli milijardo evrov.