Okrnjen božič v Betlehemu: 'Medtem ko ves svet praznuje, so naši otroci pod ruševinami'

Vsako leto se več kot sto tisoč vernikov z vsega sveta odpravi na praznovanje božiča v Betlehem, rojstni kraj Jezusa. Pred Baziliko Jezusovega rojstva se tradicionalno v tem času vijejo dolge vrste turistov, ki si prav ob božiču želijo obiskati jamo znotraj cerkve, kjer se je po izročilu rodil Jezus. Okoli cerkve pa palestinski verniki vodijo procesije. 

A letos je drugače. Ulice tega palestinskega mesta na Zahodnem bregu so skoraj prazne, hoteli samevajo, številne restavracije in trgovine s spominki v okolici bazilike pa so zaprte, saj turistov praktično ni. "Cele dneve pijem čaj in kavo in čakam na stranke, ki ne pridejo. Turizma ni," je za AP dejal Ahmed Dana, lastnik trgovinice v Betlehemu.

V Betlehemu so se letos tudi uradno odpovedali velikim praznovanjem, ker le 74 kilometrov zahodneje izraelske vojaške sile (IDF) že več kot dva meseca neumorno in neselektivno bombardirajo Gazo. 

Ozke uličice, ki vodijo do bazilike, so skromno okrašene, večino okrasja – ki je bilo postavljeno že prej – so solidarnostno umaknili. Na trgu Manger pa letos ni velikega božičnega drevesa in prazničnega sejma. 

V znak solidarnosti s Palestinci v Gazi so cerkveni voditelji v Sveti deželi – ekumenska skupina, ki jo sestavljajo voditelji različnih krščanskih verskih tradicij – že novembra pozvali lokalne kristjane, naj se "odpovejo vsem nepotrebnim prazničnim dejavnostim" in naj ob letošnjem božiču raje okrepijo svoje molitve za vse nedolžne žrtve vojne med Izraelom in gibanjem Hamas. Verski voditelji so duhovnike in vernike pozvali, naj se v svojih pastoralnih dejavnostih in liturgičnih obhajanjih osredotočajo bolj na duhovni pomen božiča in naj "imajo v mislih naše brate in sestre, ki jih je prizadela vojna in njene posledice", ter goreče molijo "za pravičen in trajen mir za našo ljubljeno Sveto deželo". 

"To je naš način izkazovanja solidarnosti z vsemi, ki so umrli in ki trpijo," je po poročanju US News and World Report dejal Rami Askarieh, župnik betlehemske cerkve sv. Katarine. Dejal je, da bodo kljub okrnjenemu prazničnemu veselju še naprej molili, delili čokolade in darila otrokom v šolah, prav tako bodo tudi obhajali polnočnico. "Otroke učimo moliti za mir," je dejal Askarieh. 

Jezušček med ruševinami

V evangeličanski luteranski božični cerkvi v Betlehemu pa jaslice ob oltarju letos odsevajo aktualno dogajanje. Lutko Jezuščka so namreč ovili v tradicionalno palestinsko ruto kefijo in jo položili sredi ruševin. V kotu stoji oljka, ki je simbol palestinske neomajnosti. 

"Videli smo toliko posnetkov otrok, ki jih rešujejo iz ruševin. In za nas je to sporočilo, da se Jezus enači z našim trpljenjem. On je solidaren z zatiranimi, solidaren je s tistimi, ki trpijo. To je torej sporočilo tolažbe in upanja za nas," je za AP postavitev letošnjih jaslic pojasnil pastor Munther Isaac. 

Isaac je še opozoril: "Medtem ko ves svet praznuje, so naši otroci pod ruševinami. Medtem ko svet praznuje, so naše družine razseljene in njihovi domovi uničeni. To je božič za nas v Palestini."

Lokalni prebivalci podpirajo odločitev, da ob letošnjem božiču ne bo velikih javnih praznovanj in razkošja. "To nas opominja, da vojne ne razlikujejo med kristjani in muslimani in da smo vsi Palestinci," je dejala lokalna prebivalka Lara Isa. 

Odpoved božičnih praznovanj je hud udarec za gospodarstvo mesta, ki je odvisno od turizma – predvsem tistega v času verskih praznikov. Toda županja mesta Betlehem Hana Hanija meni, da se veseljačenje v času, ko Palestinci v Gazi neizmerno trpijo, nikakor ne spodobi. "Gospodarstvo propada. A če to primerjamo s tem, kar se dogaja našim ljudem v Gazi, to ni nič," je dejala za AP. 

A ne le v Betlehemu, tudi v drugih palestinskih krajih v Sveti deželi so močno okrnili letošnja božična praznovanja. V Izraelu sicer živi okoli 182.000 kristjanov, od tega jih je 50.000 na Zahodnem bregu in v Jeruzalemu ter okoli 1000 v Gazi. V starem delu Jeruzalema so vse od začetka vojne potihnile tudi ulice v krščanski četrti, mnogi obrtniki in trgovci so zaprli svoje poslovalnice. Promet je tudi tu močno upadel. Voditelji večjih cerkva v Jeruzalemu so prav tako že novembra napovedali, da so javna božična praznovanja letos odpovedana. "Naše kongregacije pozivamo, naj stojijo trdno ob strani tistih, ki trpijo, s tem, da se bodo vzdržali nepotrebnih prazničnih aktivnosti," so zapisali v skupnem pozivu. 

Najhujše obleganje Gaze doslej se je začelo po Hamasovem napadu na jug Izraela 7. oktobra, v katerem je bilo ubitih okoli 1200 ljudi – od tega jih je nekaj padlo tudi pod streli izraelske vojske – pripadniki Hamasa pa so zajeli tudi okoli 240 talcev in jih odpeljali v Gazo. 

Sledili so prekomerni povračilni ukrepi Izraela, ki je napovedal popolno uničenje Hamasa. V izraelskih bombnih napadih je po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje doslej umrlo že več kot 20.000 Palestincev, večinoma civilistov, od tega tri četrtine predstavljajo ženske in otroci. 

Od začetka vojne pa so se razmere zaostrile tudi na Zahodnem bregu, kjer so izraelske sile ubile več kot 290 Palestincev.