"Torej F-35 Lockheed Martin. Če je mogoče, kot smo razpravljali, zaloge kupiti in dobaviti prek Nove Zelandije. No, morda se bodo morali ustaviti na Havajih in natočiti gorivo, ampak večjih težav ne predvidevam," je razvpiti vodja skupine Wagner Jevgenij Prigožin v video sporočilu dejal mediju Politico.
V sarkastičnem odgovoru je medij prosil še za pomoč pri pridobitvi ostrostrelskih pušk, mitraljezov in metalcev granat, izdelanih v ZDA. "Prosim vas, da govorite s svojimi kontakti in nam priskrbite zaloge," je še dejal.
Vodja Wagnerja je v videoposnetku omenil ruskega trgovca z orožjem Viktorja Bouta, ki so ga ZDA decembra lani osvobodile v zameno za košarkarico Brittney Greiner. "Prepričan sem, da ga dobro poznate. Z Viktorjem sva že govorila in pripravljen je prevzeti pošiljke. Domnevali bomo, da boste v tem dialogu predstavljali ameriško stranko," je dejal.
"Podajam vam torej roko in se vam zahvaljujem za vprašanja. Upam, da bom tudi od vas prejel odgovor glede dobave letal F-35. Odgovore pričakujem v zasebnem sporočilu. In če bo dogovor uspel, vam bom za darilo poklonil svojo puško Orsis," je zaključil svoj sarkastični odgovor.
Politico poroča, da je bila Prigožinova izjava mišljena kot šala. Podana je bila namreč v veselem in ironičnem tonu – popolnoma nasprotno od siceršnjega jeznega tona razvpitega voditelja Wagnerja.
Medij je s Prigožinom navezal stik zaradi preiskave domnevne dobave orožja skupini Wagner s strani ameriškega podjetja. Trditve, da naj bi imeli njegovi plačanci ogromno količino tujega streliva, ki naj bi ga dobili po umiku ukrajinskih sil, je sicer ostro zanikal.
Ločeno je po poročanju AP Newsa vodja Wagnerja in redni kritik Kremlja dejal, da se je po izteku pogodb z Wagnerjem domov vrnilo 32.000 nekdanjih zapornikov. Po njegovih besedah so tisti, ki so se vrnili domov, zagrešili 83 kaznivih dejanj, kar je po njegovih besedah "80-krat manj tistih, ki so jih v enakem obdobju izpustili iz zapora, ne da bi služili v skupini Wagner".
Združeni narodi: Rusija onemogoča dostop do poplavljenih območij
Skoraj dva tedna po uničenju jezu Kahovka so Združeni narodi Rusijo obtožili, da onemogoča prihod pomoči na območja, ki so jih prizadele poplave, poroča Reuters. "Ruska vlada je doslej zavračala našo prošnjo za dostop do območij pod njenim začasnim vojaškim nadzorom," je dejala Denise Brown, humanitarna koordinatorka ZN za Ukrajino.
Ob tem je Brownova dodala, da Združeni narodi ne bodo obupali in da bodo še naprej sodelovali pri iskanju možnosti za dostop do prizadetih območij. "Ruske oblasti pozivamo, naj ukrepajo v skladu s svojimi obveznostmi po mednarodnem humanitarnem pravu. Ljudem ne morejo odreči pomoči, ki jo potrebujejo," je dejala.
Združeni narodi so stanje komentirali po tem, ko so ukrajinske oblasti sporočile, da je število žrtev zaradi poplav naraslo na 52. Ruski uradniki so dejali, da je na območjih, ki so trenutno pod nadzorom Moskve, umrlo 35 ljudi, ukrajinsko notranje ministrstvo pa je sporočilo, da jih je umrlo 17, še 31 jih pogrešajo. Na obeh straneh so sicer zaradi poplav evakuirali več kot 11.000 ljudi.
Skupina mednarodnih pravnih strokovnjakov, ki pomaga ukrajinskemu tožilstvu pri preiskavi, je medtem dejala, da je za zrušitev mostu "zelo verjetno" kriv eksploziv, ki so ga postavili Rusi.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes zatrdil, da predstavnikom ZN dostopa do poplavljenih območij ne dovolijo, ker jim težko zagotovijo varnost. Za to je okrivil Kijev, saj da je zaradi stalnega ukrajinskega obstreljevanja, provokacij in smrtnih žrtev med civilisti z ukrajinske obale reke Dnipro zelo težko priti do ruske obale. Kijev medtem obtožuje rusko stran, da bojkotira njene reševalne operacije na poplavljenih območjih in da obstreljuje humanitarne delavce, poroča STA.
