EU, članice skupine G7 in Avstralija so od februarja 2022 zamrznile okoli 260 milijard evrov premoženja ruske centralne banke, od tega približno 210 milijard v EU. Za podporo Kijevu bi bilo po izračunih Bruslja na voljo okoli 3,5 milijarde evrov na leto.

V skupini G7 si prizadevajo, da bi del teh sredstev Kijevu namenili za odplačevanje posojila oziroma posojil s strani članic G7 ali EU v višini 50 milijard ameriških dolarjev (46,7 milijarde evrov). Usklajeno delovanje celotne skupine je za unijo pomembno predvsem za kritje tveganja v primeru odmrznitve ruskega premoženja.

Neimenovani predstavnik administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna je dejal, da so ZDA sicer pripravljene zagotoviti celoten znesek 53 milijard, da pa bo njihov prispevek manjši, saj gre za skupno pobudo. "Ne bomo edini posojilodajalci. To bo posojilni konzorcij. Razdelili si bomo tveganje, saj smo se skupaj zavezali, da bomo to izvedli," je dejal. Ni pa želel povedati, koliko naj bi prispevale druge države skupine G7.

Vrh sicer poteka v času, ko se številni voditelji – vključno z Rishijem Sunakom, Emmanuelom Macronom in Joejem Bidnom – doma soočajo z volilnimi izzivi.

Britanski premier Sunak je močno nazadoval v anketah pred splošnimi volitvami prihodnji mesec. Kot vse kaže, bo njegova stranka - če se vmes ne zgodi kaj dramatičnega - doživela hud poraz. 

V nekaj tednih se bo z volivci soočila tudi stranka francoskega predsednika Macrona, ki je razpisal predčasne parlamentarne volitve po odmevnem porazu na evropskih volitvah proti skrajno desničarskemu Nacionalnemu zboru.

Tudi kanadski premier Justin Trudeau in predsednik ZDA Joe Biden bi se lahko soočila s porazom, ko se bodo volivci naslednjič odpravili na volišča, ocenjuje BBC.

Potem je tukaj še Nemčija, kjer pozivi v odstopu vlade ne pojenjajo, potem ko je koalicija kanclerja Olafa Scholza na evropskih volitvah doživela hladen tuš volivcev. 

In ena od tem, s katero se soočajo omenjeni politiki, je tudi vojna v Ukrajini. Ta traja in traja, konca ni videti, večina tudi dvomi, da bo preobrat prinesla mirovna konferenca v Švici. 

V ZDA je glasov proti financiranju vse več. Naraščajoči življenjski stroški, ki vse bolj pritiskajo na Američane, so krivi, da se mnogi sprašujejo, zakaj gre toliko denarja v tujino, medtem ko domača gospodinjstva komaj preživijo, četudi mnogi opravljajo več kot eno službo. 

Tudi v Nemčiji je bilo po volitvah slišati vprašanje - ali je volilni izkupiček koalicije povezan z odnosom do vojne. Medtem ko številni opozarjajo, da je je pomoč Ukrajini ključna, saj se Vladimir Putin v primeru zmage ne ob ustavil, se drugi sprašujejo, kakšne so realne možnosti za zmago v obsegu, kot jo želi Ukrajina, in pozivajo k pogajanjem. 

Da torej politika išče načine, kako še naprej zagotavljati pomoč Ukrajini, hkrati pa ne preveč jeziti svojih volivcev, tako ni presenetljivo. 

"Vrh skupine G7. Jasna podpora Ukrajini, mednarodnemu pravu in pravičnemu miru," je v odzivu na sprejetje dogovora o zagotovitvi 53 milijard evrov Ukrajini na omrežju X zapisal Volodimir Zelenski in ocenil, da vsako srečanje G7 služi temu, da Ukrajini ponudi nove možnosti za zmago v vojni. "Hvaležen sem vsem našim partnerjem," je dodal.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je medtem v prvem odzivu dogovor označila za korak, ki Zahodu ne bo prinesel nič dobrega. Kot je dejala po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax, tovrstne "nezakonite pobude", lahko povzročijo "neravnovesje finančnega sistema in uničujoče krize".

Nekatere strani, denimo ZDA, so sicer že razpravljale o popolnem zasegu ruskega premoženja, ki naj bi bilo vredno približno 300 milijard dolarjev. Toda temu so močno nasprotovali drugi, med njimi Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, ki je trdila, da bi to lahko pomenilo nevaren precedens in potencialno kršitev mednarodnega prava.

Vrh bo tako minil v luči pritiska, da se Ukrajini zagotovi podpora, dokler je to še mogoče. Čeprav nestabilne politične razmere v številnih državah G7 opazovalce navdajajo z nizkimi pričakovanji. Natalie Tocci, direktorica italijanskega inštituta za mednarodne zadeve za BBC opozarja, da "če se bo kaj izcimilo s tega vrha, je to strah pred katastrofo, ki se bo odvijala pred našimi očmi". 

Politični preobrati v ključnih državah v prihodnjih mesecih bi namreč lahko močno spremenili situacijo, ko gre za pomoč Ukrajini.