Izjavo Erica Ciottija je Marine Le Pen označila za pogumno, mnogi pa mu očitajo izdajo. Britanski Guardian piše, da je s tem šokiral svoje politične nasprotnike in člane stranke ter spravil francosko politiko v nadaljnjo zmedo.
Ciotti brani svojo odločitev z dejstvom, da je njegova stranka osvojila šele peto mesto na nedeljskih evropskih volitvah in je prešibka, da bi preprečila "grožnjo narodu", ki jo predstavljata levica in sredina. "Verjamem, da država še nikoli ni bila tako desničarska. Ljudje pričakujejo desnico, pričakujejo desničarsko delovanje. Ne moremo se več zanašati na nemoč in impotenco, ki nas je pripeljala do sem, kjer smo zdaj," je dejal. "Naša politična družina ne more nadaljevati s kompromisi in podpiranjem vlade. Gospod Macron je državi povzročil škodo in nujno je potrebna nova politična večina."
Jordan Bardella, predsednik Nacionalnega zbora (RN), je potrdil, da bo do dogovora z republikanci prišlo.
Ciottijeva odločitev, da poveže republikance s skrajno desnico, je povzročila burne odzive vodilnih ministrov in poslancev republikancev in bo zagotovo povzročila odhode v konservativni stranki, ki ima dolgo politično zgodovino. Iz njenih vrst so prišli štirje od zadnjih sedmih francoskih predsednikov, med njimi Jacques Chirac in Nicolas Sarkozy. Notranji minister Gerald Darmanin je Ciottija obtožil "podpisa münchenskega sporazuma". Gre za referenco na sporazum iz leta 1938 med nacistično Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo in Italijo, ki je Hitlerju dal zeleno luč za razkosanje Čehoslovaške, ni pa preprečil druge svetovne vojne. "Prek sodelovanja z Marine Le Pen je pahnil gaullistično politično družino v nečast," je tvitnil Darmanin.
Rachida Dati, ministrica za kulturo in tako kot Darmanin nekdanja članica LR pred vstopom v Macronovo sredinsko vlado, je dejala, da je bila odločitev strašen udarec za njeno politično družino, republikansko desnico. Eric Dupont-Moretti, pravosodni minister, pa je Ciottija obtožil nečasti. "Ponuditi stranko generala de Gaulla Le Penovi na srebrnem pladnju ... Sramota ima zdaj ime ... Skrajneži so odvrgli svoje maske. Vsi republikanci se morajo odzvati," je na družbenem omrežju zapisal Dupont-Moretti.
Politične stranke se po Macronovi nepričakovani odločitvi o razpustitvi parlamenta trudijo oblikovati zavezništva in se vključiti v kampanjo, ki jo francoski mediji imenujejo nacionalno zavajanje. Uradna volilna kampanja se bo začela 17. junija, glasovanje v dveh krogih pa bo potekalo 30. junija in 7. julija.
Na levici naj bi vodje strank, vključno s socialisti, komunisti in 'trdo levico', oblikovali "ljudsko fronto" z enim samim kandidatom za predsednika vlade. Zaenkrat ni bilo jasno, ali se bo levičarska La France Insoumise (LFI) pridružila zavezništvu in kakšno vlogo bi imel vodja stranke Jean-Luc Melenchon, če sploh kakšno.
Melenchon je bil med evropsko kampanjo oster do svojih levičarskih tekmecev, zlasti do kandidata socialistične stranke (PS) Raphaëla Glucksmanna. Glucksmann sicer vztraja, da ni na mizi nobenega uradnega sporazuma, in izključuje sodelovanje v kakršnem koli paktu z LFI.
Medtem pa bi Macron, ki se očitno še pobira od nedeljskega poraza, moral imeti tiskovno konferenco v torek popoldne, a jo je preložil na danes. Iz Elizejske palače so sporočili, da bo predsednik vsak teden do volitev izvedel tri "volilne intervencije". V torkovem intervjuju za Le Figaro je dejal, da bo vseeno zmagal na volitvah.
Anketa agencije Harris Interactive je pokazala, da bi Nacionalni zbor Marine le Pene lahko dobil 34 odstotkov glasov, precej več kot levičarsko zavezništvo (22 odstotkov), Macronova Renesansa (19 odstotkov) in republikanci (devet odstotkov).
KOMENTARJI (319)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.