Namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Ihor Zhovkva, je četrti krog pogajanj pred njegovim začetkom osvetlil z žarkom upanja. Dejal je namreč, da je stališče Moskve zdaj bolj konstruktivno, kot je bilo prej. "Namesto, da bi nam postavili ultimate ali Ukrajino napeljevali k predaji, se zdi, da se zdaj začnejo konstruktivna pogajanja," je dejal.
"Stranke aktivno izražajo svoja opredeljena stališča. Komunikacija poteka, vendar je težko. Razlog za neskladje so preveč različni politični sistemi," je ob delitvi fotografije virtualnega pogovora med ukrajinskimi in ruskimi pogajalci sporočil ukrajinski svetovalec predsednika Ukrajine Mihajlo Podolijak. Predhodno je zagotovil, da ukrajinska stran ne bo odstopala od ničesar. To naj bi Rusija zdaj tudi razumela in se je že začela pogovarjati konstruktivno, zaradi česar pričakuje, da bodo že prihodnji dnevi prinesli nekakšen rezultat pogajanj.
Vendar so izjave tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova nad vse skupaj vrgle senco dvoma. Dejal je namreč, da Kremelj ne izključuje možnosti prevzema nadzora nad ukrajinskimi mesti. "Ministrstvo za obrambo zagotavlja maksimalno varnost za mirno prebivalstvo, a ne izključuje možnosti prevzem nadzora nad glavnimi populacijskimi središči. Izjema od tega so območja, ki se uporabljajo za humanitarno evakuacijo," je dejal.
Da je ruski predsednik Vladimir Putin na začetku invazije svoje obrambno ministrstvo prosil, naj ne napada večjih populacijskih središč, vključno s Kijevom, so še sporočili iz Kremlja. Ukrajinske sile so tudi obtožili, za napade na uporniško regijo Doneck, ki jo podpira Rusija.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je svetovne sile pozval, naj za ruske ladje zaprejo svoja pristanišča. Ob tem naj tudi bojkotirajo podjetja, ki ne bodo želela zapustiti Rusije, še dodaja.
Pogajanja so bila nato prekinjena. Ukrajinski pogajalec je dejal, da se bodo znova začela jutri. Ni jasno, kakšen napredek, če sploh, je bil dosežen na današnjih. Pred tem je svetovalec ukrajinskega predsednika in pogajalec Mihail Podoljak sicer dejal, da so bili pogovori "težki", saj imata državi "različne politične sisteme". Dodal je, da Ukrajina dovoljuje "svoboden dialog" med svojimi ljudmi, medtem ko Rusija pooseblja "zatiranje lastne družbe".
Zelenski je medtem pozno ponoči v video sporočilu spregovoril o napadu blizu poljsko-ukrajinske meje in dejal: "Tam se ni dogajalo nič, kar bi lahko ogrozilo ozemlje Ruske federacije." Dodal je, da so na nevarnost Rusije Nato opozarjali že dlje časa ter da so imeli prav. "Če ne zaprete našega neba, je le vprašanje časa, kdaj bodo ruske rakete padle na vaše ozemlje. Natovo ozemlje. Na domove državljanov držav Nata," je opozoril Zahod. Dodal je sicer, da Ukrajina čuti podporo drugih držav, predvsem podporo Bolgarije, Slovaške, Češke, Romunije, Poljske in Velike Britanije.
V zadnjem nagovoru pa je sporočil, da bodo Ukrajinci vse, kar bo uničeno v vojni, obnovili. Državljane je tudi spomnil na dan prostovoljstva. "Ukrajincev ni treba prepričevati, da postanejo prostovoljci. Ukrajincev ni treba spodbujati, da bi si začeli pomagati," je dejal. Pohvalil je ljudi, ki so se pridružili organizacijam, ki se borijo za obrambo Ukrajine, in jih opisal kot "predpogoj za osvoboditev celotne naše države". "Za nas Ukrajina ni le ozemlje, kot za napadalce. Ti tukaj ne ločijo ničesar, ničesar ne razumejo, zato je zanje vse le tarča. Za nas pa je Ukrajina na milijone srečnih trenutkov, domačih simbolov, nepozabnih krajev. To deželo čutimo."
So pa po poročanju britanskega zunanjega ministrstva ruske pomorske sile uspešno blokirale ukrajinsko obalo Črnega morja ter Ukrajincem s tem preprečile dostop do pomembnih pomorskih poti.
V Kijevu granate zadele stanovanjsko četrt, oblegana tudi druga mesta
Rusko obstreljevanje ukrajinske prestolnice se medtem nadaljuje. V kijevski četrti Obolon so granate zadele stanovanjsko četrt. Plameni so goltali večstanovanjsko stavbo, medtem ko so se ukrajinske oblasti trudile evakuirati tamkajšnje prebivalce.
Ostanki rakete so potem, ko jih je prestregla zračna obramba, v Kijevu uničili tudi avtobus, poroča ukrajinska državna služba za izredne razmere. Dodaja, da avtobus, ki je bil v dogodku popolnoma uničen, ni prevažal potnikov.
V ukrajinskih mestih so se tudi znova oglasile opozorilne sirene za zračni napad. Iz Dnipra poročajo o najdaljši sireni, kar se je oglasila od začetka vojne. Sirene pa je bilo slišati tudi v številnih drugih regijah po državi - od Lvova in Zakarpatja do Harkova in Odese. Sirene seveda odzvanjajo tudi v Kijevu.
Med obstreljevanjem na obrobju Mikolajeva sta bili ubiti najmanj dve osebi, 10 pa je bilo ranjenih, poroča Združena teritorialna skupnost Snihurivka. Ranjeni so bili trije civilisti in sedem vojakov, ki se zdaj zdravijo v bolnišnici, dodajajo. Strateško pomorsko mesto Mikolajev je že več dni priča ostremu boju proti ruski agresiji, tamkajšnji prebivalci pa se pripravljajo na novo obleganje.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: Profimedia
V prvih dveh tednih invazije so Rusi izstrelili več kot 40 raketnih in zračnih napadov tudi na mesto Žitomir, pa tudi na okoliška mesta in vasi. Ubitih je bilo na desetine ljudi, tako vojakov kot civilistov. Še več jih je regijo zapustilo. Mesto, ki je imelo pred vojno okoli 280.000 prebivalcev, je ključna točka na logističnem in humanitarnem koridorju, pravi župan Žitomirja Sergej Suhomlin. Pomoč iz Evrope v Kijev namreč prihaja prek Žitomirja, begunci pa potujejo v nasprotni smeri.
Konec tedna so ruske oborožene sile napadle najzahodnejšo točko do zdaj, ki leži le nekaj kilometrov od ukrajinsko-poljske meje – vojaški center Javoriv, ki ga za usposabljanje ukrajinskih vojakov uporablja tudi Nato. Ukrajinske oblasti so sporočile, da naj bi bilo v napadu ubili vsaj 35 ljudi, več kot 130 je ranjenih. Namestnik poljskega zunanjega ministra Marcin Przidak je zdaj napad v bližin državne meje označil kot grozilno sporočilo Natu.
Ukrajino je do zdaj po podatkih Združenih narodov zapustilo že več kot 2,8 milijona ljudi, glavni cilj najhujše begunske krize v 21. stoletju pa še naprej ostaja Poljska. Pomembno zatočišče je tudi Moldavija, ki je do zdaj na število prebivalcev sprejela največje število beguncev. Države medtem poročajo o sprejemu ukrajinskih množic, Britanija je tako na primer v okviru ukrajinske družinske sheme doslej izdala že 4000 vizumov.
Lokalni ukrajinski uradniki so medtem sporočili, da naj bi bilo v mestu Mariupol, ki je ena glavnih točk napada že od samega začetka vojne v Ukrajini, do zdaj v spopadih ubitih že več kot 2500 ljudi, je sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Aleksij Arestovič. To pristaniško mesto je že od 24. februarja prizorišče močnega obstreljevanja, ruske sile pa so blokirale izstopne poti, oskrbo z električno energijo in dostop do vode. Hudi napadi so se tam nadaljevali tudi v nedeljo. Danes so sicer od tam poročali, da je nekaj civilistom uspelo zapustiti mesto.
V Černigovu zaradi granatiranja poškodovano podzemno skladišče plina, v Černobilu znova brez elektrike
Ruska državna tiskovna agencija je sporočila, da je zaradi granatiranja v Černigovu na severu Ukrajine poškodovano podzemno skladišče plina. Ponoči so se nad tem mestom namreč odvili trije zračni napadi.
Upravljavec ukrajinskega električnega omrežja je medtem dejal, da so ruske sile znova poškodovale daljnovod do jedrske elektrarne v Černobilu. Tovarno, prizorišče najhujše jedrske nesreče na svetu leta 1986, so ruske sile prevzele prejšnji teden kot del svoje invazije na Ukrajino, ob čemer sta bila poškodovana dva daljnovoda, poroča Sky News.
'Strateški in taktičen neuspeh'
Predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), poljski zunanji minister Zbigniew Rau, je danes v Varnostnem svetu ZN ostro kritiziral Rusijo.
"Ta operacija je bila slabo pripravljena in izvršena in se je izkazala za strateški in taktičen neuspeh. Namesto da bi potem preprečil nadaljnje izgube častnih vojakov, je Kremelj spremenil taktiko. Začeli so meriti na civilno prebivalstvo in infrastrukturo, da zlomijo duha Ukrajincev. To je obsojanja vredno in sramotno ter predstavlja državni terorizem," je dejal Rau med rednim poročanjem o delu Ovseja v Varnostnem svetu ZN.
Poljska letos predseduje organizaciji. Kot je dejal Rau, je ruska agresija na Ukrajino ogrozila obstoj Ovseja, kljub temu pa bo kmalu potoval v Moldavijo in na Balkan, da dokaže zavezo organizacije za pomoč pri prizadevanjih za konec vojne.
"Kot predsedujoči Ovseju ne morem biti nepristranski, ko Rusija brezobzirno krši načela Ovseja," je dejal in pozval Varnostni svet, naj stori vse, kar lahko, da zaustavi rusko agresijo na Ukrajino. Rusijo je obtožil, da se je norčevala iz mednarodnih diplomatskih prizadevanj in jih je izkoristila za to, da se pripravi na napad na Ukrajino.
Kljub temu Rau meni, da se diplomatska pot za rešitev krize še ni zaprla, in je pozval Rusijo, naj se vrne k pogajanjem. "Rusija je imela celo vrsto možnosti, da najde odgovor za svoje varnostne strahove na miren in diplomatski način. Rusijo pozivam, naj se pridruži smiselnemu in resnemu dialogu, da najde mirno rešitev krize," je dejal Poljak.
