Trump napoveduje dodatne 25-odstotne carine na uvožene avtomobile

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši napovedal, da bodo ZDA 2. aprila uvedle dodatne carine v višini 25 odstotnih točk na uvoz avtomobilov v ZDA. Za avtomobile iz EU bi to pomenilo dvig carin na 27,5 odstotka. 

"Kar bomo naredili, so 25-odstotne carine na vse avtomobile, ki niso narejeni v ZDA. Če bodo narejeni v ZDA, ne bo nobenih carin," je novinarjem v Beli hiši povedal Trump, ki je sicer za 2. april že večkrat napovedal uvedbo tako imenovanih vzajemnih carin na ves uvoz.

To naj bi pomenilo, da bodo ZDA vsem državam obračunavale enake carine, kot jih te obračunavajo ZDA. Ali je današnja najava prvi korak k uvedbi vzajemnih carin ali morda napoved okleščene različice tega napovedovanega ukrepa, še ni povsem jasno.

Dejal je tudi, da bo 2. aprila z uvedbo vzajemnih carin napočil dan osvoboditve ZDA. "Vzeli bomo nazaj ves denar, ki so nam ga kradli dolga desetletja, proces pa začenjamo s carinami na avtomobile," je dejal Trump, ki je v ponedeljek za medij Newsmax razložil, da bodo določene države iz tega izvzete, vendar ni pojasnil, katere.

Po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino so ZDA leta 2024 uvozile za 214 milijard dolarjev avtomobilov – večinoma iz Mehike, Kanade, Južne Koreje, Japonske in Nemčije. Ameriški analitiki opozarjajo, da bodo Trumpove carine podražile avtomobile v ZDA.

Padanje delnic. Trump: To se bo uredilo samo po sebi

Dodatne carine v višini 25 odstotnih točk bodo veljale tudi za vozila ameriških podjetij, ki niso izdelana v ZDA, kar je že pred Trumpovo izjavo povzročilo padanje delnic ameriških avtomobilskih velikanov. Trump je dejal, da ga to ne skrbi. "To se bo uredilo samo po sebi," je izjavil.

Dodatne carine naj bi sicer veljale za osebne avtomobile in lahka tovorna vozila.

Polovica vseh avtomobilov, ki se prodajo v ZDA, je izdelanih v tujini, Trumpova vlada pa bo carine začela zaračunavati s 3. aprilom, navaja Politico.

Za avtomobile iz EU je trenutna carinska stopnja v ZDA pri 2,5 odstotka. S temi dodatnimi carinami bi se tako zvišala na 27,5 odstotka. V EU je medtem carinska stopnja za ameriške avtomobile pri 10 odstotkih.

Ursula von der Leyen obžaluje ameriško odločitev

Na Trumpovo najavo se je že odzvala predsednica Evropske komisije von der Leyen. V prvem odzivu je zapisala, da globoko obžaluje ameriško odločitev. Avtomobilska industrija je po njenih besedah motor inovacij, konkurenčnosti in kakovostnih delovnih mest, ki jih zagotavljajo tesno integrirane dobavne verige na obeh straneh Atlantika. Carine so po drugi strani davki – slabe so za podjetja, še slabše pa za porabnike tako v ZDA kot v EU. "Najavo dodatnih carin bomo proučili, skupaj z drugimi ukrepi, ki jih ZDA načrtujejo v naslednjih dneh," je navedla. Dodala je, da se bo EU še naprej trudila najti rešitve s pogajanji, pri čemer pa bo kot velika trgovinska sila ščitila interese delavcev, podjetij in potrošnikov po EU.

Kanada že napovedala odziv

Kanadski premier Mark Carney je Trumpovo napoved označil za neposreden napad na kanadske delavce in napovedal povračilne ukrepe, je poročala tiskovna agencija AFP. "Branili bomo naše delavce, naša podjetja, našo državo. To nas bo bolelo, ampak bomo iz tega skupaj prišli močnejši. Seveda smo že naznanili povračilne carine, imamo tudi še druge možnosti," je povedal Carney, ki je nasprotovanje Trumpovim politikam postavil kot temelj svoje kampanje na volitvah, ki jih je razpisal za 28. april.

Carney je govoril na mostu Ambassador, ki povezuje kanadsko mesto Windsor z ameriškim Detroitom, kjer je sedež ameriške avtomobilske industrije. Avtomobilskim delavcem je povedal, da gre pri Trumpovem ukrepu za neposreden napad na kanadske delavce, most, ki je bil po njegovih besedah doslej simbol tesnih vezi med državama, pa to več ni.

Podražitev avtomobilov za ameriške kupce

Analitiki menijo, da bodo Trumpove carine podražile avtomobile za ameriške kupce. Svetovalno podjetje Anderson Economic Group iz Michigana meni, da bo za nekatere modele treba plačati tudi do 12.000 dolarjev  (11.150 evrov) več kot doslej.

Večina analitikov se strinja, da bodo carine na krajši rok zagotovo pospešile inflacijo, čeprav pa nekateri menijo, da bodo carine na daljši rok povečale domača vlaganja in proizvodnjo. "Če bodo domači proizvajalci povišali cene, bodo avtomobili postali luksuzno blago," je po poročanju AFP dejal glavni ekonomist pri Capital Economics Paul Ashworth.

Nad Trumpovimi carinami pa so navdušeni ameriški sindikati. Predsednik sindikata avtomobilske industrije Shawn Fain je v sredo izjavil, da bodo carine povečale zaposlovanje v ZDA in oživele ameriške skupnosti.

Tudi predsednik Združenja ameriške predelovale industrije Scott Paul je menil, da so višje carine na uvoz potrebne, ker je ameriška avtomobilska industrija v zadnjih 40 letih slabela pod pritiskom uvoza iz Azije in sosednjih držav.

Iz sveta številni odzivi

Japonska vlada je opozorila, da bodo imele višje carine občuten vpliv na gospodarske odnose z ZDA in svetovno gospodarstvo. Japonska je ena najpomembnejših gospodarskih in strateških partneric ZDA, njena podjetja pa so največji tuji neposredni vlagatelj v ZDA. Poleg tega je desetina delovnih mest na Japonskem vsaj posredno povezanih z avtomobilsko industrijo. Japonski premier Shigeru Ishiba je napovedal, da bo vlada preučila "primeren odziv".

Višje carine na uvoz avtomobilov bodo škodovale svetovnemu avtomobilskemu sektorju, tudi ameriškemu, so ocenili v Evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov (ACEA).

Nemški gospodarski minister Robert Habeck je pozval k "odločnemu odzivu". "Jasno mora biti, da ne bomo popustili ZDA. Moramo pokazati moč in samozavest," je dejal. Carine je označil kot "slabo novico za nemške proizvajalce avtomobilov, za nemško gospodarstvo, za EU, pa tudi za ZDA".

Povračilne ukrepe je napovedal tudi francoski finančni minister Eric Lombard. Trumpovo napoved je pospremil z besedami, da se "sovražnost povečuje". Kot je poudaril, EU nima druge možnosti, kot da zviša carine na uvoz ameriških izdelkov.

Tudi brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je dejal, da Brazilija "ne more le mirno gledati" takšnega zviševanja carin. Njihove posledice za brazilsko gospodarstvo je treba še preučiti, v vsakem primeru pa bodo izbrali pristop, dober za Brazilijo, je dodal.

Britanska finančna ministrica Rachel Reeves je medtem poudarila, da si na Otoku ne želijo zaostrovati trgovinskih vojn. "Prizadevamo si zagotoviti boljše trgovinske odnose z Združenimi državami," je dejala. Britanska vlada je zato po njenih besedah "v obsežnih pogovorih" s Trumpovo administracijo o trgovinskem sporazumu. K njegovi hitri sklenitvi so danes pozvali v združenju britanskih proizvajalcev in trgovcev z avtomobili.

Oglasili so se tudi v združenju ameriških proizvajalcev avtomobilov, kjer so predvsem pozvali k preprečitvi zvišanja končnih cen avtomobilov. "Bistvenega pomena je, da se carine izvajajo na način, ki preprečuje zvišanje cen za potrošnike in ohranja konkurenčnost severnoameriškega avtomobilskega sektorja," so zapisali v izjavi za javnost.

Trump Kitajski ponuja nižje carine v zameno za odkup TikToka

Je pa Trump ob napovedi 25-odstotnih carin na uvožene avtomobile in dele zanje v ZDA omenil možnost nižjih carin za Kitajsko, če bo ta privolila v prodajo družbenega medija TikTok ameriškemu kupcu. 

Lastnik TikToka ByteDance bi moral po lani sprejetem ameriškem zakonu že v začetku letošnjega leta prodati večinski delež v TikToku, sicer bi družbenemu omrežju onemogočili delovanje na ameriškem trgu.

Trump je uveljavljanje zakona odložil do 5. aprila, s čimer je želel omogočiti dovolj časa za prodajo. A ByteDance, kot kaže, zanjo ni preveč zainteresiran, čeprav je zanimanje za prevzem izkazalo že več ameriških podjetij.

Za prevzem TikToka naj bi se zanimalo zagonsko podjetje umetne inteligence Perplexity, športni tajkun Frank McCourt, Microsoft, Oracle in drugi.

V sredo je Trump dejal, da bo izvajanje zakona morebiti podaljšal še za dlje časa. "Morda jim bom malce znižal carine, da se to uredi. Prišli bomo do nekega dogovora. Kitajska bo morala pri tem odigrati vlogo v obliki odobritve posla in mislim, da bo to storila," je dejal.

Kitajske oblasti so v odzivu poudarile, da v trgovinski vojni ne bi bilo zmagovalca. "Še nobena država razvoja in blaginje ni dosegla z uvajanjem carin," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun. Ob tem je zavrnil možnost nižjih carin za Kitajsko, če bo ta privolila v prodajo družbenega medija TikTok ameriškemu kupcu.