Rusija je začasno odstopila od sporazuma o izvozu žita, Zahod kritičen

"Danes črnomorski sporazum preneha veljati. Kot je dejal predsednik Ruske federacije Vladimir Putin, je bil rok za izpolnitev naših zahtev 17. julij. Žal tisti del sporazuma, ki se nanaša na Rusijo, doslej ni bil uresničen," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Veljavnost sporazuma se bo sicer iztekla danes opolnoči po istanbulskem času oz. ob 23. uri po srednjeevropskem.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova pa je dejala, da je Rusija o odločitvi danes že obvestila Ukrajino, pa tudi Turčijo in Združene narode, ki so julija lani sodelovali pri pogajanjih za sklenitev sporazuma.

Peskov je dejal še, da se bo Rusija "nemudoma vrnila k izvajanju sporazuma, ko bodo izpolnjene zahteve". Moskva je v preteklosti že večkrat zagrozila, da bo odpovedala sodelovanje pri sporazumu, če ne bodo v zadostni meri odpravljene ovire za izvoz ruskega žita in gnojil.

Pobuda za črnomorsko žito, ki je bila prvič podpisana julija 2022, je bila sklenjena za ublažitev svetovne krize s hrano, ki se je še poslabšala zaradi ruskega vdora v sosednjo državo. Rusija in Ukrajina sta med največjimi izvoznicami žita na svetu, zaradi njunega spora in ruske blokade ukrajinskih črnomorskih pristanišč pa so se cene hrane dvignile po vsem svetu. 

Zelenski: Ukrajina pripravljena izvažati žito brez ruskih jamstev

"Tudi brez Rusije je treba storiti vse, da bomo lahko uporabljali ta črnomorski koridor," je po navedbah njegovega tiskovnega predstavnika Sergeja Nikiforova dejal Zelenski. Pojasnil je, da se ne bojijo in da so lastniki ladij pripravljeni nadaljevati izvoz.

Zahod kritičen do ruskega odstopa od sporazuma o izvozu žita

"Odločno obsojam cinično potezo Rusije, da prekine s sodelovanjem pri črnomorski pobudi za izvoz žita, kljub prizadevanjem ZN in Turčije," je na Twitterju zapisala von der Leyen. Poudarila je, da bo EU še naprej dobavljala živilske izdelke iz Ukrajine na svetovne trge in si prizadevala zagotoviti prehransko varnost za najranljivejše.

Tudi Velika Britanija je izrazila razočaranje nad odločitvijo Moskve, pri čemer je tiskovni predstavnik vlade opozoril, da bo Moskva s tem "milijone ljudi oropala dostopa do življenjsko pomembnega žita".

Tiskovna predstavnica nemške vlade Christiane Hoffmann je medtem Rusijo pozvala, naj ponovno pristopi k sporazumu, saj z odstopom ogroža svetovno prehransko varnost, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je prepričan, da ruski kolega Vladimir Putin še vedno namerava podaljšati sporazum. Podaljšanje je po njegovem mnenju kljub ruskem odstopu še vedno mogoče, v ta namen pa že potekajo pogajanja. Prav tako je naznanil, da se bo s Putinom o tem pogovarjal še pred njegovim avgustovskim obiskom Turčije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

'Rusija z odstopom od sporazuma zadala udarec ljudem v stiski po vsem svetu'

Milijoni ljudi bodo plačali ceno ruskega odstopa od sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja, je opozoril generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Po besedah Guterresa je sodelovanje pri sporazumih izbira držav, ljudje, ki se soočajo z lakoto, pa izbire nimajo.

Kot je dejal Guterres, je Rusija z odstopom od sporazuma "zadala udarec ljudem v stiski po vsem svetu". "Na stotine milijonov ljudi se sooča z lakoto, potrošniki pa se soočajo s svetovno krizo življenjskih stroškov," je pojasnil.

Generalni sekretar ZN, ki je minuli teden ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu poslal pismo s predlogi za podaljšanje sporazuma, je izrazil razočaranje, da ta teh ni upošteval. Putinu naj bi med drugim predlagal, da se hčerinsko podjetje glavne ruske kmetijske banke, katerega dejavnosti ovirajo sankcije, ponovno priključi na svetovni bančni sistem SWIFT. 

Po njegovih besedah mora cilj ZN še naprej ostati spodbujanje svetovne prehranske varnosti in stabilnosti cen, odločitev Rusije pa teh prizadevanj ne bo ustavila. 

Moskva se sicer pritožuje, da je v revne države prišlo premalo žita. Vendar pa so ZN trdili, da je sporazum tem državam koristil, saj je pomagal znižati cene hrane za več kot 20 odstotkov na svetovni ravni. Svetovni program za hrano je v Afganistan, Sudan, Džibuti, Etiopijo, Kenijo, Somalijo in Jemen poslal približno 725.000 ton ukrajinske pšenice za boj proti lakoti. Organizacija je sporočila, da je bilo na podlagi dogovora do zdaj žito dobavljeno v 45 držav na treh celinah – 46 odstotkov v Azijo, 40 odstotkov v Zahodno Evropo, 12 odstotkov v Afriko in en odstotek v Vzhodno Evropo.

Za ruski izvoz hrane in gnojil sicer ne veljajo zahodne sankcije, uvedene po invaziji na Ukrajino, vendar Moskva trdi, da so omejitve glede plačil, logistike in zavarovanja predstavljale oviro za pošiljke.

Ruski predsednik Vladimir Putin je že v petek napovedal, da Moskva ne bo podaljšala sporazuma, dokler ne bodo izpolnjeni njeni pogoji. "Želim poudariti, da doslej ni bilo storjeno nič. Prav nič", je takrat opozoril.

Ti pogoji med drugim vključujejo odpravo ovir za izvoz ruskega žita in gnojil, pa tudi ponovno vzpostavitev ruskega izvoza amonijaka. Moskva je junija namreč Kijev obtožila, da je razstrelil del cevovoda Togliatti-Odesa, ki ga je Rusija pred invazijo na Ukrajino uporabljala za izvoz amonijaka, ključne sestavine umetnih gnojil.