'Z izročitvijo bi me srbsko sodišče poslalo v bolečo smrt'

V rokah srbskih oblasti je namreč odločitev, ali ga bodo izročili režimu diktatorja Aleksandra Lukašenka. 

Aktivisti in beloruski opozicijski politični voditelji v izgnanstvu pravijo, da bi to neizogibno vodilo v lažno sojenje in dolgo zaporno kazen za režiserja, ki je bil aretiran na podlagi Interpolove, sicer kasneje umaknjene tiralice, izdane na zahtevo iz Minska.

"Z izročitvijo bi me srbsko sodišče poslalo v bolečo smrt. In življenje moje družine, sorodnikov in prijateljev se lahko spremeni v neskončno žalost," je Gnjot dejal za Guardian v telefonskem pogovoru iz Beograda, kjer je po večmesečnem zaporu v hišnem priporu.

Odkar je Lukašenkov režim leta 2020 zatrl množično protestno gibanje proti njegovi vladavini, se kakršno koli nestrinjanje slabo konča. Kritične novinarje in aktiviste čaka mučenje v priporih in zaporih. 

Ko gre za Gnjota, so trije beloruski športniki potrdili njegovo vlogo pri vzpostavitvi mreže športnikov proti Lukašenku leta 2020. Mreža, znana kot SOS BY, je izdala pisma, ki so jih podpisali športniki, ki so nasprotovali Lukašenku, in izvajala pritisk na mednarodne športne organe, naj bojkotirajo beloruski režim.

Jelena Leučanka, košarkarica, ki je prej igrala za reprezentanco in je Gnjotova prijateljica, je dejala: "Naše pismo je podpisalo več kot 2000 športnikov in ljudi, povezanih s športom. Resnično me je podpiral, ko je šlo za pomoč pri sporočilu in ustvarjanju videoposnetkov." Izpostavila je, da nasprotovanje športnikov še posebej moti Lukašenka, ki se je rad videl kot pokrovitelja športa.

Aliaksandra Herasimenia, plavalka, ki je leta 2012 v Londonu osvojila dve srebrni olimpijski medalji, je povedala, da ji je Gnjot leta 2020 pomagal pri snemanju video sporočil. "Andrej je imel veliko vlogo. Veliko športnikov ni razumelo, kako organizirati ali narediti videoposnetke, in on nam je zelo pomagal." Kasneje je bila obtožena "škodovanja ugledu Belorusije" in v odsotnosti obsojena na 12 let zapora. Živi v izgnanstvu.

"Če je bila ona obsojena na 12 let zapora, lahko zase pričakujem 20 ali 25 let ali celo več," meni Gnjot. Belorusija je sicer ohranila tudi smrtno kazen, kar pomeni, da je na mizi tudi to. 

Gnjot je že leta 2021 zapustil Belorusijo in si ustvaril nov dom na Tajskem, vendar je pogosto potoval na snemanje oglasov. 

Ko je bil lani avgusta v Srbiji, kjer je snemal oglas za francosko živilsko podjetje Danone, sprva ni bilo nobenih težav. Ko pa je konec oktobra spet prišel na snemanje oglasa za komunikacijsko družbo Tele2, pa so ga aretirali na letališču.

"Nisem neumen, zavedam se nevarnosti, ki jo predstavlja beloruska diktatura. Če bi vedel, da sem na Interpolovem rdečem seznamu ali kaj podobnega, seveda svojega življenja nikoli ne bi postavil na kocko," pravi. A ni vedel. In tako so ga odpeljali na prvo sodno obravnavo, kjer so mu povedali, da je na njegovo ime razpisana Interpolova tiralica zaradi finančnih zločinov.

"Poskušal sem razložiti, da so obtožbe le dimna zavesa, da Interpol lahko razpiše tiralico, saj je ne smejo izdati na podlagi političnih obtožb." A njegovi argumenti so naleteli na gluha ušesa. Ocenil je sicer, da sodnik ni prav dobro razumel razmer v Belorusiji, saj naj bi ga celo vprašal, ali je del EU. 

Odredil mu je pripor v osrednjem beograjskem zaporu, medtem ko so posvetovanja trajala več mesecev.

Nato je bil izpuščen v hišni pripor, a sme zapustiti svoje stanovanje le eno uro na dan, prav tako mora nositi sledilno napravo. 

In tako čaka na dan odločitve, ki bo še ta mesec. Če ga bodo poslali v Belorusijo, ga ne čaka nič dobrega. 

Srbskim medijem je povedal, da dneve preživlja tako, da se ukvarja s svojo obrambo. 

Gnjota je srbskim oblastem doslej v svoj zagovor predložil že več kot 70 različnih dokumentov.

Med njimi so poročila organizacij za zaščito človekovih pravic o razmerah v Belorusiji, peticije za njegovo izpustitev in mednarodne resolucije, ki kritizirajo režim Aleksandra Lukašenka.

A srbske oblasti se sklicujejo na določila izročitvene pogodbe med Srbijo in Belorusijo iz leta 2019 ter na spise beloruskih oblasti o Gnjotovem primeru, ki so bili dostavljeni Srbiji. V odločbi piše, da Gnjota pravosodni organi Belorusije iščejo zaradi davčne utaje okoli 300.000 evrov. Beloruske oblasti, kot piše v odločitvi višjega sodišča v Beogradu, trdijo, da je Gnjot v davčno napoved vnesel lažne podatke, da bi znižal davek, s čimer je Belorusiji povzročil škodo v posebno velikih zneskih.

Gnjot te obtožbe, kot rečeno, označuje za lažne, češ da gre za sistemski mehanizem pregona političnih nasprotnikov s strani režima v Minsku, poroča Slobodna Evropa.

Gnjot in podporniki se nameravajo proti izročitvi boriti do konca, a težava je, da skuša srbski režim z Aleksandrom Vučićem na čelu sedeti na dveh stolih. Koketira z EU in se dobrika Rusiji, kar pomeni tudi njeni zaveznici Belorusiji. "Med ljudmi so krožile nepreverjene govorice o nevarnosti prihoda v Srbijo zaradi stikov med obema oblastema. Vendar sem mislil, da me to ne bi smelo skrbeti, saj se mi je po prvem obisku v Srbiji zdelo, da gre za normalno evropsko državo," svojo naivnost priznava Gnjot. 

Tudi Evropska unija je sicer 13. junija pozvala k izpustitvi Gnjota v Srbiji. "Obstaja dovolj razlogov za domnevo, da je nalog za prijetje motiviran s političnimi razlogi in da bi se soočil s politično represijo in slabim ravnanjem, če bi bil izročen," je v odzivu za RSE dejal tiskovni predstavnik Peter Stan.