Putin: Sankcije niso uspele izolirati Rusije

V Sankt Peterburgu poteka tretji dan mednarodnega gospodarskega foruma SPIEF, ki je ruski odgovor na Svetovni gospodarski forum v Davosu. Na njem je bil danes slavnostni govornik ruski predsednik Vladimir Putin, ki je ocenil, da je rusko gospodarstvo vzdržalo pritisk zahodnih sankcij zaradi napada na Ukrajino.

Številne zahodne države, med njimi ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo in Evropska unija, so namreč vse od začetka ruskega napada na Ukrajino uvedle številne sankcije proti Rusiji – med drugim so zamrznile premoženje in prepovedale vstop v državo ruskim oligarhom ter omejile trgovanje z Rusijo. 

A Putin pravi, da te sankcije niso uspele izolirati Rusije, pač pa da so povzročile "razcvet" ruskega trgovanja s "trgi prihodnosti". Ob tem je izpostavil nove pogodbe z državami Azije, Bližnjega vzhoda in Latinske Amerike, ki jih je označil za zanesljive in odgovorne partnerje. "Neokolonialni mednarodni sistem je prenehal obstajati, na drugi strani pa se krepi multipolarni svetovni red. To je neizogiben proces," je dejal Putin.

Ruski predsednik je napovedal, da bo ruska gospodarska rast letos 1,5- do dvoodstotna. "Strategija, ki so jo izbrala država in podjetja, je delovala," je dejal Putin. Dodal je, da je inflacija v Rusiji nižja kot v evrskem območju.

Ruski predsednik je v pogovoru na forumu pojasnil tudi primanjkljaj v zveznem proračunu. Ta je po njegovih besedah nastal zaradi prenesenih izdatkov za državno infrastrukturo. Ob tem je priznal večjo porabo na področju obrambe, ki da je bila nujna za "zaščito suverenosti Rusije".

Putin: Rusija ne zapira vrat tujim podjetjem

V svojem več kot uro dolgem nastopu se je Putin obregnil tudi ob številna tuja podjetja, ki so zaradi vojne v Ukrajini zapustila ruski trg. Od lanskega februarja je namreč več kot 1000 mednarodnih podjetij, med drugim McDonald's, PepsiCo, H&M in Adidas, prenehalo obratovati v Rusiji. 

Kot pravi, ga v pogovorih z ruskimi podjetji pogosto nagovarjajo, da Rusija ne bi smela dovoliti vrnitev tujim podjetjem, ki so zaradi napada na Ukrajino zapustila ruski trg. "Na vseh teh mednarodnih gospodarskih forumih in srečanjih je glavni poziv meni, naj ruska podjetja ne dovolijo zahodnim državam vrnitev," je dejal. 

A je poudaril, da kljub temu Rusija ne bo zapirala vrat tujim podjetjem, če se ta nameravajo vrniti. Obljubil je še, da bodo tiste, ki so ostala in nadaljevala s svojim poslovanjem v Rusiji, obravnavali kot svoja. "Vendar pa bomo v prihodnje zagotovo imeli v mislih nenavadno vedenje nekaterih od teh partnerjev. In prav gotovo bomo interese naših domačih podjetij postavili za našo glavno prioriteto," je dodal. 

Kot je še dejal Putin, je Rusija dobro prestala odhod zahodnih podjetij iz države, državna politika pa je po njegovih besedah zdaj osredotočena na zaščito ruskega gospodarstva.

Putin: Uporaba jedrskega orožja je zagotovo teoretično možna

Ruski predsednik je prepričan, da bo Ukrajini kmalu zmanjkalo lastne vojaške opreme in bo povsem odvisna od opreme iz zahodnih držav. Ocenil je še, da ukrajinska protiofenziva v regiji Zaporožje kot tudi drugod nima možnosti za uspeh in da o tem ne dvomi. O ukrajinskem predsedniku Zelenskem pa je dejal, da je "sramota za judovski narod". "Imam veliko judovskih prijateljev (...) Pravijo, da Zelenski ni Jud, da je sramota za judovski narod," je povedal zbranim in dodal, da se ne šali.

Na vprašanje o jedrskem orožju, je Putin dejal, da obstaja možnost uporabe jedrskega orožja, a meni, da za to ni potrebe. "Uporaba jedrskega orožja je zagotovo teoretično možna. Za Rusijo je to možno, če se ustvari grožnja naši ozemeljski celovitosti, neodvisnosti in suverenosti, obstoju ruske države," je dejal. Zatrdil je tudi, da se z Natom ne bo pogajal o zmanjšanju količine jedrskega orožja. "Imamo ga več kot Nato države. To vedo in želijo nas prepričati v zmanjšanje števila naših. Ampak, naj se gredo solit, kot pravijo ljudje," je dejal. 

Razkril je tudi, da je Rusija v Belorusijo poslala prvo jedrsko orožje kot del načrta za namestitev taktičnega jedrskega orožja v državi, ki meji na Ukrajino. Kot pravi, bodo preostalo jedrsko orožje dostavili do konca poletja. "To je odvračilni ukrep proti vsem tistim, ki razmišljajo o Rusiji in njenem strateškem porazu," je dejal. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sicer že prejšnji mesec dejal, da je Rusija začela nameščati jedrsko orožje v njegovi državi, a Moskva doslej tega ni potrdila.

Ob obisku afriških voditeljev zračni napadi na Kijev

Ta teden so se sicer okrepili ruski raketni napadi na Kijev in druga mesta po vsej Ukrajini, pri čemer je bilo ubitih več ljudi. Ukrajinska zračna obramba je sporočila, da so davi prestregli zračni napad na prestolnico Kijev. Uničili naj bi šest ruskih balističnih raket kinžal, šest manevrirnih raket kalibr in dva izvidniška brezpilotna letalnika. Načelnik kijevske vojaške uprave Sergij Popko je povedal, da so bile vse rakete prestrežene nad prestolnico.

Ukrajinska vojska ni posredovala podatkov o tem, ali je katera od raket, ki jih je Rusija izstrelila na Kijev, prispela do cilja. Župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko je sicer zapisal, da je eksplozija odjeknila v kijevskem okrožju Podil, pri čemer večje škode naj ne bi bilo.

Pred napadom so se oglasila tudi opozorila pred zračnimi napadi, ravno v času, ko so v Ukrajino na obisk prispeli voditelji štirih afriških držav. Afriška delegacija si prizadeva za pogajanja o končanju vojne. Sestavljajo jo voditelji Južne Afrike, Senegala, Zambije in Komorov, s katerimi potujejo še egiptovski premier ter visoka predstavnika Ugande in Konga.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na Twitterju zapisal, da so opozorila pred zračnimi napadi na Kijev ravno v času njihovega prihoda sporočilo Afriki in voditeljem afriških držav. "Putin je sprožil enega največjih napadov na Kijev v zadnjih tednih ravno med obiskom afriških voditeljev v naši prestolnici. Ruske rakete so sporočilo Afriki: Rusija si želi več vojne in ne miru," je zapisal Kuleba.

Zelenski ob srečanju z afriško delegacijo izključil pogajanja z Rusijo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes po srečanju z delegacijo afriških voditeljev v Kijevu izključil možnost vsakršnih pogajanj z Rusijo. "Danes sem med našim srečanjem večkrat jasno povedal, da dopuščanje vsakršnih pogajanj z Rusijo zdaj, ko je okupator na naši zemlji, pomeni zamrznitev vojne, zamrznitev bolečine in trpljenja," je dejal Zelenski po srečanju z afriškimi voditelji.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je pozval Ukrajino in Rusijo k deeskalaciji konflikta. "To vojno je treba rešiti in moralo bi priti do miru s pogajanji," je dejal novinarjem po pogovorih z Zelenskim.

Po besedah Zelenskega ruski raketni napad na Kijev med obiskom afriške delegacije pomeni, da Putin ne nadzoruje ruske vojske, ali da je "neracionalen". Dodal je, da želi "popolnoma uničiti državo Ukrajino". Rusijo je obtožil, da je uspela zamrzniti ukrajinski konflikt po priključitvi polotoka Krim leta 2014, in dodal, da Kijev Moskvi ne bo dovolil, da to stori še enkrat.

Ramaphosa pa je novinarjem še dejal, da so prepričani, da "mora priti do deeskalacije na obeh straneh". "Danes, ko smo bili tukaj, smo slišali za raketne napade in te vrste sovražnosti niso dobre za spodbujanje miru," je povedal.

Po Kijevu se bo afriška delegacija v soboto v Rusiji srečala še z ruskim predsednikom Putinom.

Štiri smrtne žrtve v ruskem obstreljevanju v regiji Herson

V ruskem obstreljevanju poplavljenih območij v regiji Herson na jugu Ukrajine so bili ubiti štirje ljudje, dve osebi pa sta bili ranjeni, je sporočila lokalna vojaška uprava. Herson leži na območju, ki so ga po uničenju jezu Kahovka na reki Dneper minuli teden prizadele poplave.

Ukrajinska vojaška uprava v regiji Herson je sporočila še, da je na poplavljenih območjih ob reki Dneper, ki so pod nadzorom ukrajinskih sil, med reševalnimi operacijami večkrat prišlo do obstreljevanja ruskih sil.

Poplavne vode so ob tem danes še nekoliko upadle, in sicer za približno 25 centimetrov, je na Telegramu sporočila ukrajinska enota za izredne razmere, ki se ukvarja s sanacijo posledic poplav po zrušenju jezu Kahovka. Dodali so, da je še vedno poplavljenih 30 vasi, od tega 17 na ozemlju, ki je pod nadzorom ruskih sil.

Mednarodni strokovnjaki: Zelo verjetno je, da je za uničenje jezu odgovorna Rusija

Skupina mednarodnih pravnih strokovnjakov iz odvetniške družbe za človekove pravice Global Rights Compliance, ki pomaga ukrajinskemu generalnemu tožilstvu, je skupaj z ukrajinskimi tožilci in predstavniki Mednarodnega kazenskega sodišča minulo soboto in nedeljo obiskala prizadeta območja v regiji Herson. Prve ugotovitve njihove preiskave kažejo, da je uničenje jezu Kahovka 6. junija povzročilo "vnaprej nameščeno eksplozivno sredstvo, nameščeno na kritičnih točkah v strukturi jezu". To so ugotovili na podlagi razpoložljivih podatkov, med drugim v zapisih seizmičnih senzorjev in s pogovori z vrhunskimi strokovnjaki za rušenje. 

Strokovnjaki so zavrnili teorijo, da bi lahko bil vzrok za uničenje jezu slabo upravljanje objekta. "Zelo malo verjetno je, da bi slabo upravljanje samo po sebi pojasnilo tako katastrofalno uničenje," so poudarili. 

Da je za uničenje najverjetneje odgovorna ruska stran, kažejo njihove ugotovitve, da bi tisti, ki so izvedli napad oziroma nadzorujejo upravljanje jezu, potrebovali dostop ali nadzor nad območjem, ki ga je okupirala Rusija. 

"Podatki, ki jih ima Global Rights Compliance in so preverjeni pri vodilnem ponudniku odprtokodnih obveščevalnih podatkov, kažejo, da je na tej stopnji zelo verjetno, da so ruske sile namerno uničile jez," je dejala vodja ekipe, britanska pravnica Catriona Murdoch. Rusija zanika kakršno koli vpletenost v uničenje jezu in za katastrofo obtožuje Ukrajino. 

Jezovi so po mednarodnem humanitarnem pravu civilni objekti. "Civilisti, ki živijo v bližini jezu Kahovka, niso bili opozorjeni na bližajoči se napad in so bili celo napadeni, ko so skušali evakuirati poplavljena območja," je dejala Murdochova. 

"V Hersonu smo zabeležili grozljiv zločin stradanja. Posledice tega napada so nedvomno ogromne, daljnosežne in bodo zajele več generacij, saj so močno prizadete številne industrije in vir preživetja ljudi, ki so odvisni od kmetijstva," je dodal pravnik Yousuf Syed Khan, član mednarodne ekipe pravnih strokovnjakov. 

Uničenje jezu je ena največjih industrijskih in ekoloških katastrof v Evropi v zadnjih desetletjih. Uničene so celotne vasi, poplavljena kmetijska zemljišča, več deset tisoč ljudi nima dostopa do elektrike in pitne vode, okoljska škoda pa je ogromna.