Nekaj mesecev pred septembrskimi eksplozijami na plinovodnih Severni tok 1 in 2, ki v Nemčijo dovažata ruski zemeljski plin, je ameriška obveščevalna agencija CIA Ukrajino posvarila, naj plinovodnih cevi ne razstreli. Podatke, da naj bi se ukrajinska ekipa pripravljala na dotično operacijo, naj bi ameriškim obveščevalcem posredovali nizozemski agenti.
Nizozemska državna vojaška obveščevalna agencija MIVD je namreč informacije, da se na plinovod pripravlja napad, prejela že približno tri mesece pred samimi eksplozijami, ki so močno poškodovale podvodne cevi. Nizozemcem je takrat še nepreverjeno informacijo posredoval neimenovani vir iz Ukrajine, je ugotovila skupna raziskava nemških in nizozemskih obveščevalcev.
Kot smo sicer že poročali, je glede na izsledke nedavnih preiskav nizozemska obveščevalna agencija prejela točne načrte napada ukrajinske ekipe. Za operacijo naj bi bil odgovoren ukrajinski general Valerij Zaluzhni, pod seboj pa naj bi imel manjšo ekip potapljačev. Domnevno bi se operacija morala zgoditi v juniju 2022.
A ravno takrat je nizozemska obveščevalna agencija prejela informacije o domnevnih načrtih, o njih pa obvestila agente CIE. Ameriška obveščevalna agencija je nato Ukrajino opozorila, naj plinovoda ne razstreli, poroča Politico. Nizozemska vlada navedb ni komentirala.
Junijski načrti Ukrajincev podobni septembrski operaciji
Kot je v začetki meseca poročal Washington Post, je med ukrajinskimi načrti in dejanskim napadom, ki se je zgodil nekaj mesecev pozneje, veliko podobnosti. Šestčlanska ukrajinska potapljaška ekipa naj bi načrtovala, da se bo do plinovodov pripeljala z najetim čolnom (izposodili bi si ga pod lažnim imenom), nato pa se potopila do dna Severnega morja ter se neopaženo vrnila na obalo.
Izsledki preiskave, ki jo je po eksploziji zagnala Nemčija, so podobni – da je šest posameznikov s ponarejenimi potnimi listi najelo jadrnico in podtaknilo eksploziv. Prepričani so tudi, da je šlo za profesionalno ekipo, saj so bili eksplozivi nameščeni na globini 80 metrov.
Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra zabeležili dve eksploziji. Švedska in danska vlada sta dogodek označili za namerno sabotažo. Več evropskih držav in ZDA so nato s prstom pokazale na Rusijo, saj da bi lahko z mankom zemeljskega plina čez zimo izsiljevala Evropo. Krivca sicer še niso našli, so pa druge države za napad krivile Ukrajino.
Predsednik napadene države Volodimir Zelenski pa vpletenost vseskozi zanika. "Jaz sem predsednik in jaz izdajam ukaze. Ukrajina ni bila vpletena v tak incident, niti nikoli ne bi tako reagirala," je nedavno dejal za Politico.
