Protestniki zavzeli ulice Nemčije: 'Konec fašizmu, populizmu in desnici'

Val demonstracij je zajel Nemčijo, po dveh dneh pa se je tudi v nedeljo na ulice nemških mest odpravilo več deset tisoč ljudi, ki so demonstrirali proti skrajno desni stranki Alternativa za Nemčijo (AfD) in njihovemu protimigrantskemu programu. Shodi so potekali v več večjih mestih, kot so Köln, München in Berlin, načrtovani pa so bili tudi v mestih Cottbus, Dresden in Chemnitz na vzhodu države.

Po podatkih policije se je v Saarbrücknu pod geslom "Proti fašizmu, populizmu in desnici" zbralo več kot 13.000 demonstrantov. V Koblenzu se je medtem zbralo 5000 ljudi, v Stuttgartu pa okoli 20.000. Slednji so se na ulice podali pod geslom: "Stuttgart drži skupaj - brani demokracijo, raznolikost, svobodo".

Demonstracije so bile med drugim še v Chemnitzu, Flensburgu, Neubrandenburgu, Kasslu, Offenbachu in Dresdnu. Tam je bila udeležba tako velika, da so morali traso protesta spremeniti. Tiskovni predstavnik policije Marko Laske je za nemški Bild dejal, da so se morali "zaradi enormnega števila udeležencev dogovorili za daljšo pot".

Največji protest naj bi potekal v Berlinu, kjer so organizacije pozvale ljudi, naj se od 16. ure naprej začnejo zbirati pred Bundestagom, nemškim parlamentom. Po ocenah policije je v Berlinu protestiralo od 60.000 do 100.000 ljudi, zaradi česar so morali omejiti celo podzemni promet v vladnem okrožju.

Berlinska policija je že pred tem sporočila, da širi območje protestov in da bodo udeleženci lahko uporabili ulico Straße des 17. Juni od Brandenburških vrat do stebra zmage.

Po besedah organizatorjev je v Bremen pod geslom "Glasno proti desnici" prišlo 50.000 udeležencev. Demonstracije so potekale tudi v Pirni (Saška), kjer je bil decembra za novega župana izvoljen kandidat AfD Tim Lochner.

V Münchnu so pričakovali več kot 25.000 udeležencev, ki naj bi se protesta udeležili pod geslom "Skupaj proti desnici". Vendar pa so demonstracije tekom dneva odpovedali zaradi prevelike množice. Policija je sporočila, da ne more zagotoviti varnosti več kot 100.000 udeležencev. Organizator je namreč govoril celo o 250.000 udeležencih.

Tridnevni protesti

Od petka do konca tedna so bile demonstracije sklicane v mnogih nemških mestih, po ocenah javne radiotelevizije ARD se je v soboto po vsej državi zbralo približno 250.000 protestnikov, večina pa je imela napise kot so "nacisti ven". Približno 35.000 ljudi se je zbralo samo v Frankfurtu, zaseden je bil tako celoten osrednji trg, pa tudi bližnji trgi in ulice vmes. Kot je policija sporočila, so bile demonstracije mirne.

Množični shod v Hamburgu so morali v petek predčasno prekiniti, saj se je zbralo veliko več ljudi, kot je bilo pričakovano. Šlo je za največji tovrstni protest doslej, policija pa je dejala, da se je zbralo 50.000 ljudi, organizatorji so sicer dejali, da jih je bilo 80.000. V Kasslu naj bi se zbralo 12.000 ljudi, 7000 v Dortmundu in Wuppertalu, 20.000 v Karlsruheju, najmanj 10.000 v Nürnbergu, približno 16.000 v Halleju, 5000 v Koblenzu in več tisoč v Erfurtu. 

Spomnimo

Val protestov proti skrajni desničarski stranki je sprožilo poročilo preiskovalne hiše Correctiv, z dne 10. januarja, ki je razkrilo, da so se člani AfD novembra lani srečali z neonacisti v Potsdamu, da bi razpravljali o izgonu priseljencev in tujih državljanov z nemškim državljanstvom. Na srečanju so bili prisotni tudi člani konservativne Krščansko-demokratske unije, glavne opozicijske stranke.

Udeleženci srečanja so razpravljali o "remigraciji", kar je evfemizem za izgon priseljencev in manjšin, vključno s tistimi, ki so naturalizirani nemški državljani. Novica je šokirala mnoge, predvsem zdaj, ko se stranka AfD kotira zelo visoko v javnomnenjskih raziskavah pred tremi velikimi regionalnimi volitvami. Protestom se je te dni pridružil tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je dejal, da je vsak načrt za izgon priseljencev "napad na našo demokracijo in posledično na vse nas".