Se je pa Christine Lambrecht zavzela za diplomatsko reševanje napetih razmer. "Pogovarjati se moramo drug z drugim, kar pomeni razpravljati o predlogih, ki jih je predstavila Rusija. To je prav in pomembno," je dejala v litovski vojaški bazi Rukla, kjer Nemčija poveljuje večnacionalnim silam NATO. Tam je nameščenih tudi približno 550 nemških vojakov.
Tudi njen litovski kolega Arvydas Anusauskas, s katerim se je sestala, je zavrnil rusko pobudo. Poudaril je, da je Rusija v Kaliningrajski regiji mobilizirala sile, ki so desetkrat večje od bataljona v Rukli. "V teh razmerah je zahteve Rusije, ki slabijo varnost naših držav, preprosto nemogoče uresničiti. Menim, da jih je treba zavrniti," je dejal novinarjem.
V Litvi, Estoniji in Latviji so sicer močno zaskrbljeni zaradi ruskega kopičenja sil v bližini meje z Ukrajino. Po ocenah zveze NATO je na območju najmanj 100.000 vojakov, ki naj bi se pripravljali na invazijo na Ukrajino. V Moskvi to zavračajo in na drugi strani krivdo za povečevanje napetosti pripisujejo zvezi NATO, ki da je prva začela nameščati svoje sile na meji z Rusijo.
Moskvo sicer moti predvsem širjenje NATO na vzhod, temu pa bi se lahko po njihovem mnenju izognili s posebnim sporazumom o varnostnih garancijah z zvezo NATO in ZDA. Osnova tega sporazuma bi bila predvsem zaveza, da se NATO ne bi širil na katero izmed držav, ki so nastale na pogorišču Sovjetske zveze. Osnutek prav tako poziva NATO, naj ne ustanavlja novih vojaških baz v državah nekdanje Sovjetske zveze, kamor sodi tudi Ukrajina.
ZDA so v odzivu že sporočile, da se ne bodo pogovarjale brez evropskih zaveznikov.
Spomnimo, zahod je sicer Rusiji zagrozil z ostrimi sankcijami, če bodo njeni vojaki vstopili v Ukrajino. Lambrechtova je pred obiskom v Litvi tudi pozvala k sankcijam proti odgovornim za morebitno agresijo, ki bi se morali soočiti z osebnimi posledicami, je poročal nemški časnik Bild am Sonntag.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.