Moskva sankcije EU proti skupini Wagner označila za histerijo

"Histerija Zahoda glede te teme kaže predvsem na zavist nekaterih evropskih mest in držav do Afrike in Bližnjega vzhoda, čigar suverenost in neodvisnost so bili v preteklosti prisiljeni priznati," so zapisali na ruskem zunanjem ministrstvu. Kot so dejali, je Evropska unija s tem pod vprašaj postavila suvereno pravico teh članic Združenih narodov do neodvisne notranje in zunanje politike. "Rusija si pridržuje pravico do odziva na ta neprijateljska dejanja EU," so dodali.

Zunanji ministri EU so namreč v ponedeljek potrdili sankcije proti skupini ruskih plačancev Wagner zaradi hudih zlorab človekovih pravic v Ukrajini, Siriji, Libiji, Centralnoafriški republiki, Sudanu in Mozambiku. Sveženj sankcij se nanaša na še tri pravne osebe in osem posameznikov, tudi domnevnega poveljnika, nekdanjega častnika ruske vojaške obveščevalne družbe Gru Dimitrija Utkina.

Skupina Wagner je novačila, usposabljala in pošiljala zasebne vojaške operativce na konfliktna območja po svetu, da bi podžigali nasilje, plenili naravne vire in ustrahovali civiliste v nasprotju z mednarodnim pravom, se glasi utemeljitev sankcij.

Rusko zunanje ministrstvo je zanikalo tudi navedbe Zahoda, da skupina Wagner v imenu Kremlja deluje na konfliktnih območjih. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva zasebna vojaška podjetja niso pod nadzorom uradnih ruskih oblasti.

 Skupino Wagner so namreč na srečanju zunanjih ministrov opisali kot rusko paravojaško organizacijo oziroma zasebno varnostno podjetje, ki naj bi ga dejansko vodil poslovnež Jevgenij Prigožin, tesen sodelavec ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Borrell o Rusiji: Pričakujemo najboljše, pripravljamo se na najslabše

Medtem je Putin v pogovoru s finskim predsednikom dejal, da želi pogajanja z ZDA in zvezo NATO začeti takoj, da bi vzpostavili mednarodna pravna zagotovila za varnost države, so navedli v Kremlju. Obenem je ukrajinsko vodstvo obtožil, da v boju proti proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine vse bolj uporablja težko orožje, s čimer da krši mirovne sporazume iz Minska.

Rusija zahteva, da se NATO preneha širiti proti Vzhodu in nameščati orožje v sosednje države, vključno z Ukrajino, so še sporočili. Te zahteve je Putin ponovil tudi v pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.

Zahodne države so medtem izrazile zaskrbljenost zaradi kopičenja ruskih vojakov ob meji z Ukrajino. Tam naj bi jih bilo že okoli 100.000, invazija pa naj bi se po nekaterih ocenah obetala že konec januarja. Unija si prizadeva za zmanjšanje teh napetosti in stavi na diplomacijo, a se je v primeru agresije pripravljena ostro odzvati, je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Kot je ob tem pojasnil, si EU prizadeva preprečiti nadaljnjo zaostritev krize, ki bi lahko vodila v vojaški konflikt. "Smo v preventivnem načinu," je ponazoril trenutni pristop. Preučujejo različne scenarije, ki bi se lahko zgodili v naslednjih dneh ali tednih, da bi imeli za vsakega od njih pripravljen odgovor. "Pričakujemo najboljše, a pripravljamo se na najslabše," je dejal in ob tem poudaril: "Če bi se razmere v Ukrajini poslabšale, ne bi smelo biti nobenega dvoma, da bi se bili pripravljeni odzvati."

Pri tem je opozoril, da bi ponovna agresija proti Ukrajini, kot je bila tista ob zasedbi polotoka Krim leta 2014, imela resne politične posledice in visoke politične in gospodarske stroške za Rusijo. EU je namreč v preteklosti zaradi priključitve Krima in podpore separatistov na vzhodu Ukrajine proti Rusiji uvedla več svežnjev sankcij.

Več poslancev je v današnji razpravi pozvalo k odločnim ukrepom proti Rusiji, tudi z dodatnimi sankcijami, saj so te, kot so poudarili, edini jezik, ki ga Moskva razume. Rusijo vidijo kot grožnjo stabilnosti ne samo Ukrajine in sosednjih držav, ampak tudi EU. Nekaj poslancev se je tudi zavzelo za prekinitev sodelovanja v okviru plinovoda Severni tok 2, ki da samo povečuje odvisnost EU od Rusije.

Rusija sicer očitke Zahoda zavrača in vztraja, da je njena politika miroljubna in je problem v širitvi zveze NATO na Vzhod oziroma da na vstop Ukrajine v NATO ne more pristati, saj bi bila s tem ogrožena njena varnost. Putin je pretekli teden v pogovoru z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom zahteval pravna jamstva Zahoda, da se to ne bo zgodilo.