Vrhovno sodišče v ZDA je odločilo, da ni ustavne pravice do splava. S tem so razveljavili tudi precedens, ki je bil postavljen pred 50 leti v prelomni zadevi Roe proti Wade, ki je dovoljeval splave v prvih dveh trimesečjih nosečnosti po vsej ZDA. Gre za preobrat dolgo uveljavljene zakonodaje, ki bo porušil temelje sodobnih pravic v ZDA.
In dan po tej odločitvi so vidne že prve posledice odločitve. Nekatere klinike za splav so namreč začele zapirati svoja vrata. Ena izmed klinik v zvezni državi Arkansas je takoj po odločitvi svojim pacientkam poslala obvestila, da so njihovi termini odpovedani.
Odločitev je na ulice pognala številne protestnike. Policija je v Phoenixu v Arizoni uporabila solzivec, v Los Angelesu pa so protestniki blokirali promet na avtocesti.
Državni sekretar ZDA Antony Blinken je zapisal, da ponavadi ne komentira odločitev vrhovnega sodišča, a je poudaril, da je petkova razsodba sprožila veliko vprašanj po svetu.
"Naj bom jasen. Pod sedanjo vlado bo State Department ostal popolnoma zavezan k zagotavljanju dostopa do zdravstvenih storitev glede reproduktivnega zdravja in do napredovanja tega zdravja po svetu. Zagotovili bomo tudi, da bodo naši uslužbenci imeli dostop do teh storitev," je sporočil Blinken.
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet je izrazila prepričanje, da odločitev sodišča predstavlja velik korak nazaj po 50 letih zaščite spolnega in reproduktivnega zdravja. "Gre za velik udarec človekovim pravicam žensk in spolni enakopravnosti," je sporočila.
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanon Ghebreyesus je izrazil globoko razočaranje, ker meni, da morajo biti pravice žensk vedno zaščitene in je pričakoval, da bodo ZDA to storile.
Spomnimo
Ameriško vrhovno sodišče je razveljavilo lastno odločitev v primeru Roe proti Wade iz leta 1973, kar pomeni, da lahko zvezne države odslej samostojno uvajajo prepoved splava. Po odločitvi vrhovnega sodišča je spregovoril tudi ameriški predsednik Joe Biden. Da je zdravje in življenje žensk v državi z razveljavitvijo zakona zdaj ogroženo, je dejal ter dodal: "Sodišče nas vodi na zelo nevarno pot."
Odločitev vrhovnega sodišča je bila pričakovana, potem ko je medij Politico v začetku marca objavil prvi osnutek odločitve o zakonu zvezne države Mississippi proti umetni prekinitvi nosečnosti po 15. tednu, in bo imela v ZDA daljnosežne posledice.
Vrhovno sodišče ZDA je leta 1973 sklenilo, da imajo ženske po vsem ozemlju pravico do umetne prekinitve nosečnosti, s čimer je razveljavilo vrsto zakonov posameznih zveznih držav proti splavu.
Od takrat so se nasprotniki splava, ki pravijo, da zagovarjajo pravico nerojenih do življenja, borili za odpravo odločitve v primeru Jane Roe proti teksaškemu okrožju Wade.
Veliko priložnost so dobili potem, ko je nekdanji predsednik ZDA Donald Trump imenoval kar tri konservativne vrhovne sodnike, s čimer se je njihova večina povečala na šest proti tri.
Mnenju konservativnih kolegov se je glede zakona Mississippija pridružil predsednik vrhovnega sodišča John Roberts, ki pa se glede samega primera Roe proti Wade oziroma pravice do splava ni opredelil.
KOMENTARJI (248)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.