Zelenski je v govoru poudaril, da ruskih letal ni mogoče sestreliti z mitraljezi. "Kaj počne Nato? Ga vodi Rusija? Kaj čakajo? Minilo je 31 dni. Želimo le odstotek tega, kar ima Nato, nič več," je dodal.
Slovaški premier Eduard Heger je medtem za BBC potrdil, da je njegova država pripravljena poslati svoj arzenal sovjetskih raket zračne obrambe S-300 v Ukrajino, če bi lahko zagotovili zamenjavo.
Ukrajinske sile sicer nadaljujejo odpor proti ruski vojski, vendar je ta v jasni premoči. Vseeno ukrajinska stran pravi, da beležijo uspehe. Po podatkih ukrajinskega obrambnega ministrstva je ruski general podpolkovnik Jakov Rezancev, ki je domnevno umrl v soboto, najvišji doslej ubit ruski častnik.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je nizka morala med ruskimi vojaki višje častnike prisilila, da stopijo bližje frontni črti. Upokojeni častnik britanske vojske pa je dejal, da smrt Rezanceva kaže tudi na "zelo uspešno ostrostrelsko akcijo, ki bi lahko degradirala ruske poveljniške strukture".
Lokalni uradniki so sporočili, da so rakete zadele mesto Lvov na zahodu, ukrajinski protinapadi pa so v soboto ruskim silam prevzeli več vasi.
Kaj se dogaja na ukrajinskih tleh?
Lvov, zahodno mesto in kulturno središče, je v soboto popoldne prizadel niz zračnih napadov, sirene za zračne napade pa so se oglašale ves dan. Rakete so zadele skladišče goriva in vojaško infrastrukturo, pri čemer je bilo ranjenih najmanj pet ljudi. Župan Lvova Andrij Sadovij je po napadih pozval k zračni obrambi Ukrajine.
V Kijevu je župan Vitalij Kličko preklical podaljšano policijsko uro, načrtovano za prestolnico. Predmestja zahodno in vzhodno od Kijeva so sicer tarča ruskih napadov. Zahodna predmestja Makariv, Buča in Irpin so bila po besedah vodje kijevske regionalne vojaške uprave Oleksandra Pavliuka obstreljevana, skupnost Bilohorodka pa je bila izpostavljena raketnemu napadu. Pavliuk je dodal, da ruske sile poskušajo utrditi predvsem položaje v Buči.
Ruske čete so po večdnevnem obstreljevanju medtem vstopile v mesto Slavutič, kar je sprožilo proteste ukrajinskih civilistov. Mesto je bilo zgrajeno za bivanje delavcev bližnje jedrske elektrarne v Černobilu, Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) pa je sporočila, da spremlja razmere.
Ukrajinske sile pa so izvedle protiofenzivo na območjih okoli drugega največjega ukrajinskega mesta Harkov, so sporočili lokalni uradniki. Protinapad, ki se je začel v petek vzhodno od Harkova, je po besedah regionalnega upravitelja Olega Synegubova pripeljal do ponovnega zavzetja več vasi. Vasi so približno 20 kilometrov od osrednjega Harkova.
Tudi blizu mesta Sumi so ukrajinske čete osvobodile številna naselja, glede na videoposnetke, ki jih je geolociral in preveril CNN. Ločen protinapad na jugu je pripeljal tudi do osvoboditve dveh vasi iz ruskih rok severozahodno od Mariupola, poroča regionalna vojaška uprava Zaporožja. Zdi se, da so ukrajinski protinapadi severno in zahodno od prestolnice v začetku tega tedna dosegli nekaj napredka, saj so ukrajinske sile obnovile nadzor nad mestom Makariv, zahodno od Kijeva.
Župan Černigova pa je dejal, da je mesto obkroženo z ruskimi vojaki. Stabilne oskrbe z elektriko ni, vodo pa dobavljajo prostovoljci, saj oskrba z vodo še ni v celoti obnovljena. "Sovražnik je zavestno uničil edini most, ki povezuje Černigov z južno avtocesto proti Kijevu," je dejal župan Vladislav Atrošenko. "Trenutno ni humanitarnih koridorjev ali kakršnih koli varnih poti za oskrbo, pomoč ali ranjence." Povedal je, da se je prebivalstvo od ruske invazije na Ukrajino več kot prepolovilo.
Bidnov govor močno odmeva
Medtem Bela hiša hiti s pojasnili, da ameriški predsednik Joe Biden ni napovedal, da želijo ZDA spremembo režima v Moskvi. "Za božjo voljo, ta človek ne more ostati na oblasti," je Biden dejal o svojem ruskem kolegu predsedniku Vladimirju Putinu med sobotnim govorom v poljski prestolnici Varšavi.
Ko je zaradi izjave završalo, je Bela hiša sporočila, da Biden ne poziva k spremembi režima, ampak je namesto tega poudarjal, da Putin ne sme izvajati oblasti nad svojimi sosedi.
To je bil očitno poskus umirjanja strasti, menijo analitiki – narašča namreč skrb, da bi pritisk še dodatno vznemiril Putina. Glede na to, da je vodja države, ki ima jedrsko orožje, ga ZDA ne želijo stisniti v kot, menijo analitiki, neposredno pozivanje k spremembi režima bi namreč lahko povzročilo nestabilnost in povečalo Putinovo nepredvidljivost v času, ko si večje nepredvidljivosti ne želi nihče.
Kaj zdaj želi Rusija?
Zdi se sicer, da je Rusija znižala svoje ambicije. Država sicer trdi, da je "na splošno dosegla" cilje prve faze invazije, ki jo je opredelila kot znatno zmanjšanje bojnega potenciala Ukrajine. A analitiki menijo, da gre tudi za spoznanje, da bo celo državo težje obvladati, kot je pričakoval Putin.
Zdaj je torej glavni cilj "osvoboditev Donbasa" – kar se torej nanaša na vzhodni ukrajinski regiji Lugansk in Doneck. Več kot tretjino tega območja so v vojni, ki se je začela leta 2014, že zavzeli separatisti, ki jih podpira Rusija. A Rusija hoče vse, kot je poudaril predsednik Putin, ko je pred invazijo dejal, da celotno območje pripada dvema ruskima marionetnima državama. Poskušal bo nadzorovati tudi ukrajinska ozemlja ob južni obali, vzhodno od Krima do ruske meje. Ostaja pa tudi njegova širša zahteva po nevtralnosti Ukrajine.
Ukrajinski vojaški obveščevalci sicer pravijo, da želi Rusija razdeliti Ukrajino na dva dela. Ustvarila naj bi regijo pod nadzorom Moskve, potem ko ji ni uspelo prevzeti celotne države, je dejal vodja ukrajinske vojaške obveščevalne službe Kyrylo Budanov. Ocenil je, da želi Rusija "ustvariti Severno in Južno Korejo v Ukrajini". Napovedal naj bi tudi, da bo njegova država kmalu začela gverilsko vojskovanje na ozemlju, ki ga je okupirala Rusija.
Samooklicana Ljudska republika Lugansk na vzhodu Ukrajine, ki jo podpira Rusija, pa bi lahko že kmalu izvedla referendum o pridružitvi Rusiji, je sporočil lokalni separatistični voditelj Leonid Pasečnik.
