Na Hrvaškem višja inflacija, v Srbiji poziv državljanom: 'Varčujte v dinarjih'

Leta 2021 je bila inflacija na Hrvaškem 2,6-odstotna, kar pomeni, da bo letos inflacijska dinamika več kot podvojena. Hrvatska narodna banka je znižala tudi pričakovano rast BDP v letu 2022. Decembra lani je napovedala 4,1-odsotno realno rast, zaradi vojne v Ukrajini in njenih gospodarskih posledic pa je napoved znižala na 3,2 odstotka. Takšno napoved je pospremila z domnevo, da vojna v Ukrajini ne bo trajala dolgo in da se bodo cene energentov in surovin na svetovnem tržišču postopoma normalizirale. 

Na višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rast od prvotno napovedane je v sredo opozoril tudi hrvaški finančni minister Zdravko Marić. "Trendi so na žalost naslednji: rast bo nekoliko nižja od te, ki smo jo prvotno načrtovali, stopnja inflacije pa bo bistveno višja od prvotno načrtovane," je povedal. Ko gre za podražitve, je dejal, da ga najbolj skrbi hrana. "Seveda bomo spremljali razvoj dogajanja in v skladu z razvojem razmer po potrebi zaostrovali nekatere ukrepe in sprejemali nove," je pojasnil. Po njegovih besedah hitrejšo rast inflacije beležijo vse članice Evropske unije. "Hrvaška je še vedno točno na sredini 27 držav," je dodal. 

Če ne bi bilo vojne v Ukrajini, bi se tržne napetosti, ki jih je prinesla pandemija, lahko umirile do konca leta. Zaradi vojne pa bi se stanje po mnenju ekonomistov lahko normaliziralo šele leta 2024. "Inflacija bi lahko postala dolgoročnejši problem, če bodo začele rasti tudi plače. Na Hrvaškem te trenutno rastejo manj kot cene življenjskih potrebščin, možna ozka grla, ki se pojavljajo na trgu delovne sile v nekaterih poklicih, pa za zdaj blaži tudi povečan uvoz delovne sile," je dejal glavni ekonomist centralne banke Vedran Šošić. "Tveganje, da se začne inflacija prelivati v hitro rast plač, s čimer bi se začela inflacijska spirala, bi se lahko povečalo, če se bo povečevala zaposlenost, inflacijski pritiski pa ne bodo začeli popuščati pred koncem tega leta ali na začetku naslednjega, kot se pričakuje zdaj," je še dodal. 

Sindikati v javnem sektorju medtem že grozijo s stavkami, če jim država ne bo zvišala plač za štiri odstotke. Glavna ekonomistka hrvaškega združevanja delodajalcev Iva Tomić je opozorila, da bi zaradi vojne v Ukrajini in dodatnega pritiska na rast cen lahko prišlo do stagflacije oziroma tega, da bo gospodarstvo doletela visoka stopnja inflacije v kombinaciji z visoko stopnjo brezposelnosti in stagnacijo povpraševanja. 

Povprečna letna neto plača na Hrvaškem za samskega moškega oziroma samsko žensko brez otroka, torej brez dodatnih davčnih olajšav, je bila lani 10.219 evrov ali približno 850 evrov na mesec. Nižjo povprečno neto letno plačo od Hrvaške imajo samo še tri članice EU: Madžarska približno 10.000 evrov, Romunija okoli 8000 evrov in Bolgarija okoli 7000 evrov. Povprečna letna neto plača v Sloveniji znaša približno 15.240 evrov. 

V Srbiji medletna inflacija marca dosegla 9,1 odstotka

Po podatkih Narodne banke Srbije je medletna inflacija marca dosegla 9,1 odstotka. Marca so se na letni ravni po podatkih zavoda za statistiko najbolj, za 15,7 odstotka, podražile hrana in brezalkoholne pijače. Zelenjava se je v zadnjih 12 mesecih podražila za 30,6 odstotka, jedilna olja in mast za 20,3 odstotka, čaj in kakav za 23 odstotkov, meso za 17,3 odstotka, mleko, sir in jajca za 11,2 odstotka, ribe pa za 9,3 odstotka. Gorivo se je podražilo za 18,3 odstotka, časopisi in revije za 25 odstotkov, železniški prevoz za 15,4 odstotka.

Po oceni centralne banke so višje cene hrane in energentov k letni inflaciji prispevale več kot dve tretjini. "V primerjavi z istim mesecem prejšnjega leta so bile cene predelane hrane marca višje za 10,9 odstotka, cene nepredelane hrane pa za 26 odstotkov. Visoka medletna rast cen hrane je večinoma posledica vplivov na strani ponudbe, na katere imajo ukrepi monetarne politike omejen učinek – lanskoletna suša, visoka rast svetovnih cen energentov in svetovnih cen osnovnih kmetijskih pridelkov, posledično pa bistveno višji stroški v proizvodnji hrane," so sporočili iz Narodne banke Srbije. Če vlada ne bi sprejela ukrepov, s katerimi je omejila cene osnovnih življenjskih izdelkov, bi bile cene še višje, so dodali.

Guvernerka Jorgovanka Tabaković je ocenila, da je Srbija, ko gre za inflacijo, na repu evropskih držav. "Podobna nam je samo Madžarska, območje evra pa je v marcu doseglo 7,5-odstotno inflacijo, kar je najvišja stopnja inflacije od ustanovitve EU," je dejala. Guvernerka je prepričana, da bo dinar ostal stabilen. Državljanom je priporočila, naj ne kupujejo deviz in naj varčujejo v nacionalni valuti, torej dinarjih, "ker je to ekonomska računica". Dodala je, da centralna banka lahko jamči za monetarno stabilnost.