Velika Britanija in Nemčija z najvišjo inflacijo v zadnjih desetletjih

Marčna stopnja inflacije v Veliki Britaniji je bila pri sedmih odstotkih, potem ko je bila februarja pri 6,2 odstotka, je danes sporočil britanski statistični urad. Med največjimi podražitvami je glavni ekonomist urada Grant Fitzner izpostavil rast cen pogonskih goriv. Krepko so se zvišale tudi cene v restavracijah in hotelih, ki so bile lani neobičajno nizke zaradi pandemije covida-19 in z njo povezanih zaprtij.

Visoka rast cen sili centralne banke po svetu k zviševanju obrestnih mer, kar upočasnjuje okrevanje gospodarstev po globalni pandemiji. V četrtek bo o denarni politiki razpravljal tudi svet Evropske centralne banke (ECB). Tako ameriška centralna banka Federal Reserve kot britanska Bank of England sta že posegli po ukrepu zvišanja obrestne mere. V Bank of England sicer svarijo, da bi lahko letna stopnja inflacije na Otoku do konca leta dosegla dvomestno številko.

Gospodarski inštituti za letos napovedujejo Nemčiji 6,1-odstotno inflacijo

Pet nemških gospodarskih inštitutov pa ugotavlja, da se okrevanje nemškega gospodarstva kljub vojni v Ukrajini, ki okrevanje upočasnjuje, vseeno nadaljuje. Nemški gospodarski inštituti DIW, Ifo, IfW, IWH in RWI v napovedi opozarjajo na zahtevno obdobje za nemško gospodarstvo, ki se sooča z najvišjo inflacijo v več desetletjih. "Proces okrevanja nemškega gospodarstva je znova upočasnjen. Gospodarsko sliko ustvarjajo nasprotujoče si sile, ki dvigujejo cene," je ocenil podpredsednik IfW iz Kiela Stefan Kooths. V napovedi iz lanske jeseni so inštituti za letošnje leto Nemčiji napovedovali 4,8-odstotno rast, za prihodnje leto pa 1,9-odstotno.

Odprava pandemičnih omejitev krepi storitveni sektor, medtem ko proizvodnjo še naprej omejujejo zamaški v dobavnih verigah po krizi covida-19, so zapisali v inštitutih. Šoki zaradi vojne v Ukrajini ob tem vplivajo na aktivnost tako na strani proizvodnje kot povpraševanja, vladni paketi pomoči zaradi covida-19 pa so že pokazali inflacijske učinke. Rast cen ob tem še krepi povišanje cen energentov zaradi vojne v Ukrajini, so našteli.

Inštituti so v luči negotovosti glede bodočih dobav energentov iz Rusije pod drobnogled vzeli tudi možnost nenadne ustavitve te dobave. V tem primeru bi letos nemški BDP porasel za le 1,9 odstotka, prihodnje leto pa bi se skrčil za 2,2 odstotka. Skupno bi v primeru take ustavitve Nemčija v letošnjem in prihodnjem letu izgubila okoli 220 milijard evrov BDP oz. okoli 6,5 odstotka celotnega BDP.

Za letos sicer inštituti napovedujejo Nemčiji 6,1-odstotno inflacijo, kar bi bila najvišja rast cen v 40 letih. V primeru ustavitve dobave ruskih energentov bi se rast cen povišala na 7,3 odstotka, kar bi bil rekord v povojni zgodovini države. Prihodnje leto se v primeru nemotene dobave največjemu evropskemu gospodarstvu obeta 2,8-odstotna rast cen, v primeru prekinitve dotoka ruskih energentov pa petodstotna. "V primeru prekinitve dobave plina bi nemško gospodarstvo izkusilo globoko recesijo," je poudaril Kooths.

Posvaril je tudi pred slabo usmerjenimi vladnimi politikami za blaženje učinkov visokih cen energije. Preširoko deljenje sredstev bi namreč lahko še okrepilo inflacijo in spodkopalo pomembne signale visokih cen energije, s čimer bi se še poglobile težave revnejših gospodinjstev in povečali ekonomski stroški.