Evropski poslanci dvignili dovolj rok, migracijski pakt potrjen

Evropski migracijski pakt sestavlja 10 zakonodajnih aktov, ki naj bi zagotovili več solidarnosti med članicami, hitrejše azilne postopke in boljše upravljanje meja. Z novo zakonodajo bi vzpostavili poseben solidarnostni mehanizem za pomoč državam članicam, ki se znajdejo pod velikim migracijskim pritiskom. Preostale članice bi jim lahko pomagale s premestitvijo prosilcev za azil na svoje ozemlje, plačevanjem finančnih prispevkov ali pa zagotavljanjem operativne podpore.  

Na letni ravni bodo število premestitev znotraj EU določili pri najmanj 30.000 osebah, skupno višino prispevkov pa pri najmanj 600 milijonih evrov.

V primeru kriznih razmer na področju migracij bo solidarnost v skladu z novimi pravili dodatno okrepljena. Komisija bo lahko v tem primeru od članic zahtevala dodatne zaveze. Pri tem bodo prednost dali premeščanju. V primeru krize bo možno odstopanje od določenih pravil iz pakta.

Nova zakonodaja bo omogočala preverjanje državljanov tretjih držav na zunanjih mejah EU, prinaša pa tudi razširjeno podatkovno bazo Eurodac, v kateri bodo zbirali prstne odtise in fotografije obraza.

Po novem bo azilni postopek enoten po vsej EU in tudi hitrejši. Pakt prinaša še enotne standarde po vsej uniji za priznavanje mednarodne zaščite, pa tudi pravila glede pogojev, ki jih mora prosilcem zagotoviti članica, v kateri so.

Zakonodajni sveženj poleg tega predvideva nov okvir za preselitev beguncev iz tretjih držav, da v EU pridejo po zakoniti poti. Sodelovanje članic bo prostovoljno.

'Zgodovinski dan, vendar delo še ni končano'

"Danes je zgodovinski dan. Po letih intenzivnega dela pakt o migracijah in azilu postaja resničnost," je v odzivu na sprejetje zakonodajnih aktov, združenih v migracijskem paktu, povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Kot je dejala, bo pakt prinesel resnične spremembe za vse Evropejce. Pri tem je izpostavila varnejše evropske meje, hitrejše in učinkovitejše postopke obravnave prošenj za azil in vračanja ter večjo solidarnost z državami članicami ob zunanjih mejah EU.

"S ponosom lahko rečem, da smo zagotovili evropsko rešitev. Vendar pa naše delo še ni končano. Takšna odločnost in enotnost, ki sta nas pripeljali do današnjega dne, nas morata voditi tudi pri tem, da bo pakt postal resnična zgodba o uspehu v Evropi," je poudarila.

Da bo ključno izvajanje zakonodaje, se je strinjal tudi belgijski premier Alexander De Croo. Kot je povedal, bo belgijsko predsedstvo Sveta EU prihodnji mesec v Gentu gostilo ministrsko konferenco, namenjeno izvajanju pakta.

Pri izvajanju bo po njegovih besedah ključno boljše varovanje evropskih meja, pravičnejša razdelitev bremen med vsemi državami članicami, pa tudi zagotovitev tega, da bodo Evropo dosegli samo prosilci za azil, ki so upravičeni do zaščite.

Da je treba po današnjem sprejetju v parlamentu zagotoviti, da bodo vse članice v celoti izvajale novo zakonodajo, je poudarila tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. "Izvajanje pa mora iti z roko v roki s človečnostjo," je povedala.

Tudi nemški kancler Olaf Scholz je sprejetje pakta označil za zgodovinski korak in poudaril, da bo omejil nezakonite migracije. V odzivu je poudaril, da bo nova zakonodaja zagotovila solidarnost med državami članicami in končno razbremenila tiste članice, ki se soočajo z največjim migracijskim pritiskom.

Potrditev migracijskega pakta je pozdravil tudi italijanski notranji minister Matteo Piantedosi. Poudaril je, da gre za najboljši možen kompromis, ki upošteva tudi vse potrebe Italije.

Z danes potrjeno zakonodajo so prav tako zadovoljni v Atenah. "Gre za velik preboj in zelo pomemben korak k skupnemu in s tem bolj učinkovitemu upravljanju izzivov na področju migracij," je dejal grški minister za migracije Dimitris Kairidis.

Da evropski pakt o migracijah in azilu predstavlja pomemben korak naprej za EU, je sporočil tudi francoski notranji minister Gerald Darmanin.

Varšava in Budimpešta vztrajata pri nasprotovanju sprejemanju beguncev iz drugih članic EU

"Poljsko bomo branili pred mehanizmom za premeščanje," je poljski premier Donald Tusk povedal o solidarnostnem mehanizmu, ki ga za pomoč državam članicam, ki bi se znašle pod migracijskim pritiskom, predvideva evropski migracijski pakt. "Lahko oblikujem določena zavezništva, da mehanizem, ki predvideva premeščaje migrantov ali pa plačevanje finančnih prispevkov v primeru njihove zavrnitve, ne bo veljal za Poljsko," je povedal nekdanji predsednik Evropskega sveta.

Varšava tako tudi pod proevropsko Tuskovo vlado vztraja pri kritiziranju evropskega pakta o migracijah in azilu. Predhodna vlada pod vodstvom desničarske stranke Zakon in pravičnost (PiS) je sicer poleg Budimpešte veljala za eno najglasnejših nasprotnic pakta.

Tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je zatrdil, da bo njegova država vztrajala pri nasprotovanju sprejemanju migrantov. Danes sprejeti pakt po njegovem mnenju "daje zeleno luč nezakonitim migracijam", navaja madžarska tiskovna agencija MTI.

Hitro vračanje tistih, ki nimajo pravice ostati

"Končno imamo na mizi celovit evropski pristop na področju migracij, ki vključuje enotna pravila za azilne postopke, preverjanje na mejah, hitrejšo zaščito za tiste, ki imajo dobre možnosti za pridobitev azila, in hitro vračanje tistih, ki nimajo pravice ostati," je danes v Evropskem parlamentu v Bruslju dejala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.

Omenila je tudi nove varovalke za zaščito ranljivih ljudi, predvsem mladoletnikov in družin z otroki, ter jasna pravila, ki bi preprečila prenapolnjene sprejemne centre. Izpostavila pa je še vzpostavitev solidarnostnega mehanizma za pomoč državam članicam, ki bi se znašle pod velikim migracijskim pritiskom. Solidarnost bo obvezna, je poudarila komisarka.

"Smo v finalu nogometnega prvenstva, vse je na kocki. Ne gledamo s tribun, ampak smo na igrišču. Žoga se kotali, čas je, da stopimo skupaj kot ekipa in zadenemo za Evropo. Lahko bo trajalo še leta, da bomo znova v finalu. To je naša edina priložnost, ki jo moramo izkoristiti," je komisarka, ki je velika ljubiteljica nogometa, pred glasovanjem pozvala evropske poslance, naj prevzamejo odgovornost in pakt podprejo.  Po potrditvi je glasovanje označila za "velik dosežek".

Razprava poslancev različnih političnih skupin je nakazovala na izid glasovanja. Glasovanje o zakonodajnih aktih so sicer kmalu po začetku za nekaj časa prekinili protestniki, ki so poslance pozivali, naj glasujejo proti.

'Korak naprej, ki ga EU potrebuje'

"Podprl bom celoten paket, čeprav nekatere dosjeje zaradi posameznih problematičnih delov s cmokom v grlu. A vendarle gre za zapleteno sestavljanko celotnega sistema in za kompromis, ki ga je bilo zelo težko doseči in je bil blokiran osem let. Gre pa tudi za prelomno odločitev, s katero Evropa vstopa v neko novo obdobje," je pred glasovanjem dejal Matjaž Nemec (S&D/SD).

"Evropski parlament je danes spisal zgodovino. Sprejeli smo celovito reformo migracijske in azilne politike. Evropa s tem vstopa v novo obdobje. Prevzeli smo odgovornost in upravičili zaupanje državljanov," pa je po sprejetju v Evropskem parlamentu poudaril Nemec, ki je bil poročevalec za uredbo o standardih za priznavanje mednarodne zaščite prosilcem.

Irena Joveva (Renew/Svoboda) je napovedala podporo paktu, saj bo omogočal uveljavitev zakonodaje, ki vzpostavlja enotna evropska pravila urejanja migracij ob vstopu migrantov v unijo, njihovem premiku po državah in enotne pogoje premestitve migrantov v države izvora, če je njihova prošnja za azil neuspešna. Opozorila pa je na nekatere sporne določbe v uredbi o kriznih razmerah.

Tudi njen strankarski kolega Klemen Grošelj je napovedal podporo celotnemu zakonodajnemu paketu, čeprav ne izpolnjuje vseh pričakovanj. "Je pa vseeno korak naprej, ki ga EU v tem trenutku potrebuje glede na migracijske tokove, s katerimi se sooča," je poudaril. Med slabostmi je omenil to, da primarna odgovornost za upravljanje meja ostaja na državah članicah, napredek pa predstavljata dogovor o pospešitvi upravnih postopkov in krepitev solidarnosti med državami članicami.

Pomisleki zaradi obvezne solidarnosti

Franc Bogovič (EPP/SLS), ki je prav tako podprl celoten pakt, pa je izpostavil pomisleke glede t. i. obvezne solidarnosti, v skladu s katero bodo morale države članice sprejeti prosilce za azil iz članice, ki je pod migracijskim pritiskom, ali pa zagotoviti finančni prispevek. Na voljo jim bodo tudi druge možnosti pomoči. "Paket prinaša veliko dobrih in jasnih opredelitev, s katerimi se strinjam: zaščita zunanjih meja, okrepitev Frontexa, hitrejše vračanje beguncev, sodelovanje z državami, v katere prihajajo migranti, boj proti tihotapcem z ljudmi," je naštel.

Do obvezne solidarnosti je bil kritičen tudi Milan Zver. "Rešitev, ki uvajajo obvezne kvote oziroma denarne kazni, ki doletijo države članice, če kvot ne sprejmejo, ne morem podpreti, zato bom v teh delih pakta glasoval proti," je sporočil. Želel bi si, da bi pakt konkretneje udejanjal neprepustno varovanje na zunanjih mejah, rigorozno vračanje migrantov, ki niso prejeli zaščite oziroma ne spoštujejo evropskega načina življenja in predpisov, ter uvajanje sprejemnih centrov izven EU, je dodal Zver.

"Paket je obširen in vsebuje tudi dobre rešitve. Podpiram tiste predloge, ki uvajajo strožji nadzor nad tem, kdo prihaja v EU, strožje ukrepe proti trgovcem z ljudmi in prenos odločanja o prošnjah za azil izven EU. Nasprotujem pa rešitvam, ki vsebujejo obvezno solidarnostno prerazporeditev. To je moja rdeča linija, od katere ne odstopam," je zapisala Romana Tomc.

Ljudmila Novak (EPP/NSi) pa je sporočila, da imajo poslanci pred seboj skupni evropski odgovor na izzive migracij. "Nobena država EU se z izzivom migracij ne more soočiti sama. Zato smo izboljšali tudi pravila o odgovornosti za obravnavanje prošenj za azil, pri čemer novi dogovor vzpostavlja tudi trajni solidarnostni mehanizem," je navedla.

Iz pisarne Milana Brgleza (S&D/SD) so medtem sporočili, da se ne udeležuje plenarnega zasedanja v Bruslju, tako da ni glasoval.

Zakonodajo bodo morale potrditi še članice

Zdaj bo moral dokončno zeleno luč prižgati še Svet EU, v katerem so zastopane države članice. Zakonodaja se bo predvidoma začela uporabljati spomladi 2026.