Migracije so za EU težka toksična tema, poudarja naš dopisnik iz Bruslja Peter Žerjavič. Pogajanja o reformi azilnega pakta so trajala od velike begunske krize, od leta 2015, 2016. Mnogi so današnji dogovor pozdravili kot zgodovinski. Zagotovil naj bi boljši nadzor zunanje meje in zajezil ilegalne imigracijske tokove. Na zunanji meji naj bi po hitrem postopku izločili gospodarske migrante, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito v Evropi. Ti naj bi bili hitro vrnjeni v svoje domovine. Najmanj 30.000 prosilcev za azil bi vsako leto premestili po Evropi iz najbolj izpostavljenih držav, iz Italije, Grčije, nekaj bi jih prišlo tudi v Slovenijo. Temu premeščanju so vedno nasprotovale Madžarska, Poljska, Avstrija. Če država ne bo hotela sprejeti svoje kvote, bo morala plačati 20.000 evrov na osebo. Možni pa so tudi drugačni prispevki, našteva Žerjavič. Kritik pakta je veliko. Nekateri strokovnjaki pravijo, da je glede na stanje na terenu nemogoče uresničiti njegove cilje. Trdijo tudi, da se število smrti na morju ne bo zmanjšalo. Kar pa zadeva Slovenijo: če bo pakt zaživel v praksi, lahko pričakujemo zmanjšanje migracijskega pritiska, je sklenil.
Dogovor o uredbi azilnih postopkov: pravna pomoč za vse prosilce
Pogajalci španskega predsedstva Sveta EU, v katerem sodelujejo članice, in parlamenta so se dogovorili o petih zakonodajnih aktih iz pakta. Med temi je uredba o upravljanju migracij in azila, ki predvideva obvezno solidarnost z državami članicami, ki se bodo znašle pod migracijskim pritiskom. Druge države članice bodo lahko sprejele prosilce za azil iz te države ali pa zagotovile finančni prispevek v višini 20.000 evrov.
"Končno bodo vse članice prevzemale odgovornost, in ne samo nekatere. To bo sicer možno prek fleksibilnih in prostovoljnih prispevkov," je pojasnil poročevalec Evropskega parlamenta za to uredbo iz vrst Evropske ljudske stranke Tomas Tobe.
Vidik solidarnosti je prav tako poudaril poročevalec za uredbo o kriznih razmerah Juan Fernando Lopez Aguilar iz politične skupine socialistov in demokratov. V primeru kriznih razmer, višje sile ali instrumentalizacije migracij bo solidarnost s prizadetimi državami še okrepljena, je pojasnil.
Evroposlanci in države članice so se dogovorili še o uredbi o azilnih postopkih, ki vzpostavlja enoten postopek za podelitev in odvzem mednarodne zaščite po vsej uniji. Obravnava bo morala biti hitrejša, prva odločitev bo morala biti sprejeta v največ šestih mesecih, predvideva dogovor. Ta uredba prinaša tudi hitrejše postopke obravnave prošenj za azil na zunanjih mejah EU, ki bodo lahko trajali največ 12 tednov.
Poročevalka za to uredbo, francoska poslanka Fabienne Keller iz vrst liberalcev je povedala, da bodo z uredbo zagotovili pravno pomoč za vse prosilce za azil.
Nova uredba o postopkih varnostnega preverjanja na zunanjih mejah EU medtem predvideva preverjanje posameznikov, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v EU, že pred vstopom. Uredba o zbirki prstnih odtisov Eurodac pa prinaša učinkovitejšo identifikacijo ljudi, ki prihajajo v unijo. Poleg prstnih odtisov bodo zbirali tudi fotografije obraza.
Po danes doseženem političnem dogovoru bosta morala Svet EU in parlament razrešiti še nekatera tehnična vprašanja, med drugim bodo govorili o tem, kdaj bo zakonodaja zaživela v praksi. Nato bosta morali instituciji zakonodajo, ki jo je Bruselj predlagal septembra 2020, še dokončno potrditi. Skupaj z danes dogovorjeno zakonodajo bodo potrdili še tri druge akte, ki so prav tako del svežnja. Komisija jih je predlagala leta 2016, instituciji pa sta se o njih dogovorili leta 2018.
'Zgodovinski trenutek'
"Danes je resnično zgodovinski dan," je ob dogovoru povedala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. "Zavedamo se, da ni popolne rešitve. Paket, ki je na mizi, ni popoln in ne prinaša rešitev za vsa kompleksna vprašanja. Vendar pa je to precej boljše za vse nas kot tisto, kar smo imeli," je poudarila.
Da gre za zgodovinski trenutek, je poudarila tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je prav tako sodelovala v pogajanjih.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta medtem izpostavila, da migracijski pakt prinaša evropski odgovor na migracije, ki so po mnenju von der Leynove evropski izziv. Predsednica komisije je dodala, da bo pakt omogočil delitev odgovornosti in solidarnost med državami članicami.
Te so večinoma pozdravile dogovor. Nemški kancler Olaf Scholz je prepričan, da bo dogovor razbremenil države, ki se spopadajo z migracijskim pritiskom, vključno z Nemčijo, in omejil nezakonite migracije.
"Potrditev pakta je velik uspeh za Evropo in Italijo, ki bo sedaj lahko računala na nova pravila za upravljanje migracijskih tokov in boj proti trgovcem z ljudmi," pa je dejal italijanski notranji minister Matteo Piantedosi.
Tudi španski premier Pedro Sanchez je prepričan, da bo dogovor olajšal obvladovanje prihodov migrantov v Španijo. Njegov grški kolega Kiriakos Micotakis pa je v odzivu dejal, da je pakt "pomemben evropski odgovor na velika nacionalna prizadevanja za izvajanje stroge, a pravične politike priseljevanja".
Madžarska medtem odločno zavrača dogovor EU o migracijah in azilu, je izjavil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. "Nikogar ne bomo spustili v državo proti svoji volji. Nihče iz Bruslja ali od drugod nam ne more ukazovati, koga lahko spustimo," je opozoril in dodal, da Madžarska nasprotuje tudi morebitnemu kaznovanju zaradi svojega stališča.
Nevladne organizacije: Zgodovinski neuspeh?
Nevladne organizacije za pomoč migrantom pa so do dogovora kritične, ker bo ta še več ljudi prisilil, da se proti Evropi odpravijo po nevarni poti po morju. "Današnja odločitev ne bo rešila niti enega življenja. Ta sporazum je zgodovinski neuspeh in poklon desničarskim strankam v Evropi," je v skupnem odzivu zapisalo več deset organizacij.
Vodja visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Filippo Grandi je dogovor ocenil kot pozitiven korak. Ob tem je poudaril, da je UNHCR pri izvajanju novih pravil pripravljen pomagati.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.