Marine Le Pen štiri leta zapora in pet let prepovedi kandidiranja

Francoska poslanka in nekdanja vodja skrajno desne stranke Nacionalni zbor (RN) Marine Le Pen je bila danes na sodišču v Parizu spoznana za krivo zlorabe evropskih sredstev zaradi fiktivnega zaposlovanja asistentov evropskih poslancev iz vrst RN.

Sodišče ji je izreklo štiri leta zaporne kazni, od tega od tega dve leti pogojno z možnostjo uporabe elektronske zapestnice, 100.000 evrov globe in pet let prepovedi kandidiranja za politične funkcije. Prepoved bo v skladu s sodbo stopila v veljavo takoj, tudi v primeru pritožbe.

To pomeni, da na naslednjih volitvah leta 2027 najverjetneje ne bo mogla kandidirati za predsednico države, čeprav javnomnenjske ankete trenutno napovedujejo, da bi se brez težav uvrstila v drugi krog. Le Penova, ki je sodno dvorano zapustila pred izrekom kazni, bo sicer lahko obdržala mandat poslanke v francoskem parlamentu.

Le Penova se sicer lahko pritoži na prepoved kandidiranja, vendar bi obravnava najverjetneje trajala leto dni ali več. "Njena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2027 tako ostaja tehnično mogoča v primeru oprostilne sodbe prizivnega sodišča, vendar je to malo verjetno," pojasnjuje časnik Le Monde.

Njen odvetnik Rodolphe Bosselut je že napovedal pritožbo, ob tem pa sodbo označil kot "hud udarec za demokracijo". Kakšni bodo naslednji koraki Nacionalnega zbora, za zdaj ni jasno. Tiskovni predstavnik stranke Laurent Jacobelli je dejal le, da Le Penova ostaja "borbeno razpoložena".

Na zatožni klopi je bilo skupaj 24 oseb, poleg Le Penove med drugim še devet nekdanjih in trenutnih evropskih poslancev in poslank ter 12 asistentov.

Vsi so bili spoznani za krive zlorabe ali nedovoljenega okoriščanja z evropskimi sredstvi, prav tako je bila vsem izrečena prepoved kandidiranja na volitvah, vendar v nekaterih primerih z odlogom veljavnosti. Sodišče jim posamično izreka tudi različne finančne in zaporne kazni.

Med obsojenimi je tudi župan mesta Perpignan in nekdanji evropski poslanec Louis Aliot, ki je obsojen na šest mesecev zapora in tri leta prepovedi kandidiranja na volitvah. V njegovem primeru bo sicer prepoved odložena, tako da bo lahko ostal na položaju župana.

Sodišče je ocenilo, da so obsojeni skupno povzročili škodo v višini 2,9 milijona evrov, ker je Evropski parlament plačeval ljudi, ki so dejansko delali za RN.

Le Penova svojo obsodbo označila kot politično odločitev

Francoska političarka je obsodbo označila kot politično odločitev. V televizijskem gostovanju je poudarila, da se kljub prepovedi kandidature na naslednjih predsedniških volitvah ne namerava umakniti iz politike.

Le Penova je v pogovoru za televizijo TF1 zatrdila, da se bo proti sodbi borila z vsemi pravnimi sredstvi, pri čemer je priznala, da so možnosti za uspeh izjemno majhne.

Ob tem je pozvala k čimprejšnji sodni obravnavi njene pritožbe, ki jo je danes pred tem že napovedal njen odvetnik.

Številni francoski politični komentatorji – ne le tisti, ki podpirajo Le Penovo ali Nacionalni zbor – so sicer pred sojenjem po navedbah AFP opozarjali na resne posledice za demokracijo, če se bo sodstvo vmešalo v proces izbire voditelja države. Sodbo je že kritiziralo več predstavnikov francoske in evropske desnice.

Med prvimi se je odzval trenutni vodja stranke RN Jordan Bardella. "Danes ni krivično obsojena le Marine Le Pen, ampak je usmrčena francoska demokracija," je na omrežju X zapisal 29-letni evropski poslanec, ki velja za varovanca nekdanje vodje stranke RN. Bardella bi morda lahko postal tudi predsedniški kandidat, če bo prepoved kandidiranja za Le Penove ostala v veljavi.

"Pravica je enaka za vse. Spodkopavanje pravice s strani politikov, ki si prizadevajo za najvišje funkcije, je resna zadeva in govori o tem, kako malo cenijo pravno državo," je v odzivu na sodbo in komentar Bardellaja zapisala vodja stranke Zelenih Marine Tondelier, pomemben glas na francoski levi sredini.

Skrajno leva stranka Nepokorna Francija (LFI) je medtem objavila zapis, v katerem se seznanja z sodbo. Dodali so, da "sami niso imeli možnosti, da bi se Nacionalnega zbora znebili s pomočjo sodišča", temveč se nameravajo proti skrajno desni stranki še naprej boriti "tako na voliščih kot na ulicah".

Moskva in evropska desnica kritični do obsodbe Marine Le Pen

Oblasti v Moskvi so kritizirale obsodbo nekdanje vodje francoske skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen. Kritični so tudi predstavniki evropskih desnih in skrajno desnih strank.

Podporo ji je v kratki objavi na omrežju X med prvimi namenil madžarski premier Viktor Orban, na obsodbo nekdanje vodje stranke RN so se zelo hitro odzvali tudi v Moskvi. "Vedno več evropskih prestolnic gre po poti kršenja demokratičnih norm. Ne želimo se vmešavati v notranje zadeve Francije in tega nismo nikoli počeli, toda naše opazovanje evropskih prestolnic kaže, da se v političnem procesu ne bojijo prestopiti meja demokracije," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Le Penova se sicer v francoski javnosti že dlje časa sooča z obtožbami, da zagovarja ruska stališča in se zanaša na politično in finančno podporo Moskve.

Na njeno današnjo obsodbo se je kritično odzval tudi vodja italijanske skrajno desne Lige, minister za promet in podpredsednik vlade Matteo Salvini.

"Tisti, ki se bojijo sodbe volivcev, pogosto iščejo zagotovilo na sodiščih. V Parizu so obsodili Marine Le Pen in bi jo radi odstranili iz političnega življenja. To je slab film, ki ga je mogoče videti tudi v drugih državah, na primer v Romuniji," je v francoščini zapisal na omrežju X.

Salvini je obsodbo Le Penove v svojem zapisu označil za "vojno napoved Bruslja" v času, ko se predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron "vse bolj strašljivo nagibata k hujskaštvu".

Odzval se je tudi vodja nizozemske skrajno desne Stranke za svobodo (PVV) Geert Wilders. "Pretresla me je neverjetno stroga razsodba proti Le Penovi. Podpiram jo, 100-odstotno zaupam vanjo in verjamem, da bo zmagala v pritožbenem postopku in postala naslednja predsednica Francije," je zapisal na omrežju X.