Macron obiskal Bidna in napovedal obnovitev pogovorov s Putinom

Emmanuel Macron, ki je na državniškem obisku v Washingtonu, je v pogovoru za ameriško televizijo ABC izrazil upanje, da so mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini še vedno mogoča. V današnjem intervjuju za oddajo Good Morning America je Macron dejal, da je treba sodelovati z obstoječimi voditelji in tistimi, ki vodijo državo. "Če verjamemo v suverenost držav, se ne moremo odločiti in reči, da je predpogoj za začetek pogajanj sprememba režima," je pojasnil.

Povedal je, da je najprej želel obiskati ZDA in se poglobljeno pogovoriti z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, z ruskim predsednikom pa da bo govoril "v naslednjih dneh", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Macron se je po ruski invaziji na Ukrajino v februarju večkrat pogovarjal s Putinom. Nazadnje sta po telefonu govorila 11. septembra. Francoski predsednik je sicer optimističen glede zdajšnjega napredka ukrajinske vojske v protiofenzivi proti Moskvi, a opozoril je, da bo vojna dolga in težka. Pozval je k trajnemu in pravičnemu miru v Ukrajini, torej k takšnemu miru, ki ga Ukrajincem ne bodo vsilili.

Meni, da se je še vedno mogoče vrniti za pogajalsko mizo. Na vprašanje, ali bi lahko bil Putin zvest in zanesljiv udeleženec mirovnih pogajanj, pa je odgovoril, da "če bi poznal odgovor, bi bil z njim za pogajalsko mizo".

Macron in ameriški predsednik Biden pa sta po srečanju v Washingtonu med drugim zagotovila nadaljevanje pomoči Ukrajini, dokler bo ta potrebna, pohvalila sta protestnike v Iranu in se zavzela za sodelovanje glede Kitajske in podnebnih sprememb. Biden je na novinarski konferenci dejal, da je pripravljen na pogovor s Putinom, če si ta resnično želi konca vojne, ki jo je sprožil. "Doslej take pripravljenosti še ni pokazal," je dejal.

'Zakonodaja ni na škodo evropskih podjetij'

Macron je že ob prihodu v Belo hišo dejal, da morajo z Američani ponovno postati "bratje v orožju" glede svetovnih izzivov. Biden je Macrona sprejel kot voditelja najstarejše zaveznice ZDA, deloma pa ga je počastil s prvim državniškim obiskom tudi zaradi novega zavezništva med ZDA, Veliko Britanijo in Avstralijo v Tihem oceanu, kjer je Francija izgubila dogovorjeno prodajo podmornic Avstraliji.

Eno od kritičnih vprašanj pred srečanjem je bila Bidnova zakonodaja za boj proti inflaciji, ki prinaša velika vlaganja v boj proti podnebnim spremembam in daje veliko prednost ameriškim podjetjem v obliki davčnih olajšav in kreditov. Med drugim pri električnih avtomobilih.

Biden je na skupni novinarski konferenci zagotovil, da zakonodaja ni na škodo evropskih podjetij. "Oboji spet delamo in še naprej bomo ustvarjali delovna mesta v predelovalni industriji, vendar ne na račun Evrope," je dejal. Zagotovil je, da sta se z Macronom dogovorila, da se bodo glede zelene ekonomije uskladili med ZDA in Evropo.

"Dogovorila sva se, da se bomo dogovorili o praktičnih korakih za usklajevanje naših pristopov, da lahko potem utrdimo in zavarujemo oskrbovalne verige, predelovalno industrijo in inovacije na obeh straneh Atlantika," je dejal Biden. Macron je potrdil, da so se dogovorili za ponovno uskladitev pristopov. Kaj natančno to pomeni oziroma kako bodo evropska podjetja na boljšem, še ni jasno.

Pogovori obeh voditeljev so še pred novinarsko konferenco prinesli skupno izjavo, v kateri je Biden zagotovil, da potrjuje neomajno zavezništvo med obema državama. Podala sta skupno vizijo za utrditev varnosti in blaginje po svetu, za boj proti podnebnim spremembam, za večjo odpornost sveta pred posledicami podnebnih sprememb in za napredovanje demokratičnih vrednot. Glede Kitajske pa sta se voditelja dogovorila o nadaljnjem usklajevanju odnosa do države, ki predstavlja izziv svetovnemu redu na osnovi pravil, med katera spadata spoštovanje človekovih pravic in boj proti podnebnim spremembam.