Katere države so glasovale za resolucijo, katere proti in katere so se vzdržale?

193 članic Združenih narodov je sinoči v New Yorku obravnavalo in na koncu sprejelo resolucijo za takojšnje, trajno in vzdržno humanitarno premirje med Izraelom in Hamasom, ki jo je predlagala Jordanija. Resolucija poziva vse strani k spoštovanju mednarodnega prava v konfliktu, izpustitvi vseh civilistov, zaščiti civilistov, civilnih objektov in mednarodnih institucij ter zagotovitvi varnega prehoda humanitarne pomoči na območje. Poleg tega resolucija obsoja "vsa nasilna dejanja, usmerjena proti palestinskim in izraelskim civilistom, vključno z vsemi terorističnimi dejanji in neselektivnimi napadi", ter zahteva, da Izrael prekliče ukaze o evakuaciji v Gazi.

Resolucija je nezavezujoča in tako povsem simbolična, vendar poudarja ogromno mednarodno podporo Palestincem sredi izraelske vojaške kampanje po Hamasovem napadu 7. oktobra.

Kako so glasovale posamezne države?

Mednarodna skupnost je resolucijo večinsko podprla, saj je za glasovalo 120 držav članic, proti 14, glasovanja pa se je vzdržalo 45 držav. 

Proti takojšnji humanitarni prekinitvi ognja so glasovale Avstrija, Češka, Fidži, Gvatemala, Hrvaška, Izrael, Madžarska, Marshallovi otoki, Mikronezija, Nauru, Paragvaj, Papua Nova Gvineja, Tonga in ZDA.

Na hrvaškem zunanjem ministrstvu se branijo očitkov, da nepodpora resoluciji pomeni, da so proti humanitarnih prekinitev spopadov in pomoči ter zaščiti civilistov. "Stališče Republike Hrvaške je od začetka jasno in načelno. Obsojamo teroristični napad Hamasa, izpostavljamo pravico Izraela do varnosti in samoobrambe, ob spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in zaščite civilnega prebivalstva," so sporočili iz kabineta hrvaškega ministra za zunanje in evropske zadeve Gordana Grlića Radmana. Pojasnili so, da so se odločili, da resolucije ne podprejo, ker se v besedilu ne omenja teroristični napad Hamasa, prav tako pa ni zahteve po brezpogojni izpustitvi talcev.

Med 45 državami, ki so se vzdržale, so Nemčija, Italija, Švedska, Danska, Nizozemska, Finska, Grčija, Ciper, Poljska, Slovaška, Monako, San Marino, Srbija, Severna Makedonija, Albanija, Bolgarija, Romunija, Litva, Latvija, Estonija, Ukrajina, Združeno kraljestvo, Islandija, Moldavija, Avstralija, Kanada, Južna Koreja, Japonska, Tunizija, Kamerun, Gruzija, Vanuatu, Zambija, Urugvaj, Južni Sudan, Tuvalu, Filipini, Panama, Palau, Kiribati, Irak, Indija, Haiti, Etiopija in Kapverdski otoki.

Slovenija je med 120 državami, ki so resolucijo podprle. Od evropskih držav, ki so glasovale za sprejem resolucije, so še Francija, Belgija, Irska, Španija, Portugalska, Luksemburg, Lihtenštajn, Malta, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Norveška, Švica in Turčija. 

"Z današnjo podporo velike večine držav članic OZN, med njimi tudi SI, resoluciji, ki se zavzema za takojšnje in vzdržno humanitarno premirje na Bližnjem vzhodu, je bilo poslano jasno in močno sporočilo za zaščito civilistov na obeh straneh, proti vojnim zločinom in za spoštovanje načel mednarodnega humanitarnega prava," je kmalu po sprejemu resolucije sporočil premier Robert Golob. 

V razlagi glasu so te države skupaj sporočile, da so resolucijo podprle, ker našteva nujne ukrepe za zaščito življenj civilistov in povečanje humanitarne pomoči. Obenem pa so poudarile, da resolucija v celoti ne odseva njihovega stališča, ob čemer so poudarile svojo najostrejšo obsodbo brutalnih terorističnih dejanj Hamasa od 7. oktobra naprej. "Za terorizem ni nobenega opravičila v nobenih okoliščinah. Ostro obsojamo jemanje talcev in zahtevamo njihovo takojšnjo brezpogojno izpustitev," piše v obrazložitvi teh držav.

Izrael kritičen do sprejete resolucije

Uvodni predlog resolucije ni bil sprejemljiv za velik del članic Generalne skupščine ZN, ker ni posebej obsojal terorizma, po pogajanjih pa so besedilo malce prilagodili. Med drugim so v besedilo dodali obsodbo vseh nasilnih dejanj proti palestinskim in izraelskim civilistom, vključno s terorističnimi dejanji in provokacijami, podžiganji in uničevanjem. Zaradi tega so na koncu zanjo glasovale tudi večje evropske države, kot sta Francija in Španija, nekatere pa so se vzdržale, med njimi Nemčija in Italija. 

Kanada si je sicer prizadevala, da bi k resoluciji dodali amandma, ki bi vključeval obsodbo Hamasa, in večina članic je predlog podprla, vendar ni dosegel dvotretjinske večine, ki je bila potrebna za sprejetje.

Veleposlanik Izraela pri ZN Gilad Erdan je po sprejetju resolucije dejal, da bo ta dan "zapisan kot sramoten dan". "Vsi smo priča, da ZN nimajo niti trohice legitimnosti," je dejal. "ZN so zavezani zagotavljanju nadaljnjih grozodejstev. Družina narodov meni, da se Izrael nima pravice braniti," je še dodal.

Kot pravi, s Hamasom ne bo nobenih pogovorov ali razprav. Izrael pa, da ne bo sedel križem rok in jim dovolil, da znova izvajajo grozodejstva. Kritičen je bil tudi do tega, da resolucija ne omenja Hamasa.

V času, ko so veleposlaniki ZN v New Yorku glasovali o resoluciji, pa je Izrael začel svojo doslej največjo ofenzivo na Gazo. Ljudje na območju so odrezani od sveta, saj je bila v napadih uničena tudi telekomunikacijska infrastruktura.