Geolog Kevin Mackay je pojasnil, da je izbruh dosegel rekordno višino, "saj je bil prvi, ki smo ga kdaj koli videli, da se je prebil v mezosfero". Hkrati je poudaril, da je krater vulkana zaradi moči izbruha sedaj 700 metrov globlji. Izbruh vulkana se tako lahko kosa s katastrofo na otoku Krakatoa, ki je leta 1883, še pred izumom sodobne merilne opreme, v Indoneziji zahtevala več deset tisoč žrtev. "Čeprav je bil ta izbruh velik – eden največjih po Krakatoi – je razlika v tem, da gre za podvodni vulkan," opozarja Mackay.
Novozelandski nacionalni inštitut za raziskave vode in ozračja (NIWA) je tri četrtine materiala, ki ga je vulkan raznesel, že našel, za preostali del pa predvideva, da je bil razpršen v ozračju. Piroklastični tokovi – smrtonosni tokovi lave, vulkanskega pepela in plinov, ki dosežejo temperaturo do tisoč stopinj Celzija in hitrost do 700 kilometrov na uro – so material po morskem dnu raznesli vsaj 80 kilometrov daleč.
"Vendar se zdi, da tokovi segajo še dlje, morda celo sto kilometrov stran. Sila tokov je osupljiva. Videli smo nanose v dolinah zunaj vulkana, kar pomeni, da so imeli dovolj moči, da so tekli navzgor čez ogromne grebene in nato nazaj navzdol," je povedala glavna znanstvenica ekipe Emily Lane. Pri tem je poudarila, da so ravno ti tokovi najverjetneje poškodovali podmorske komunikacijske kable v Tongi.
Januarja je vulkan Hunga Tonga-Hunga Ha'apai izbruhnil pod vodo z močjo, enakovredno stotim atomskim bombam. Sprožil je 15-metrski cunami, ki je na pacifiški otoški kraljevini porušil številne hiše in ubil najmanj tri ljudi. V naravni nesreči so bili poškodovani tudi podmorski komunikacijski kabli, kar je Tongo za več tednov odrezalo od preostalega sveta in oviralo prizadevanja za pomoč žrtvam.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.