"Sem počaščen in ponosen," je ob objavi prvih izidov dejal 52-letni Johannesson v svojem volilnem štabu v Reykjaviku. "Rezultat volitev je zame dokaz, da so moji sodržavljani pritrdili temu, kako sem pristopil k tej funkciji," je dodal.
Nekdanji profesor zgodovine je islandski predsednik od leta 2016 in je zelo priljubljen med prebivalci. Po končnih izidih je prejel 92,2 odstotka od 168.821 oddanih glasov.
Ankete pred volitvami so napovedale, da ima njegov edini izzivalec Jonsson le malo možnosti za zmago. "Pošiljam čestitke Gudniju in njegovi družini," je po porazu dejal nekdanji borzni posrednik na Wall Streetu.
V Islandiji je vloga predsednika v veliki meri simbolična, ima pa pravico, da vloži veto na zakone in predlaga referendum.
Islandija je bila za Srbijo druga evropska država, ki je izvedla volitve po odpravi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Epidemija, ki otoške države ni huje prizadela, naj ne bi imela nobenega vpliva na volitve.
V državi s 365.000 prebivalci so doslej zabeležili deset smrtnih primerov, trenutno pa imajo približno deset aktivnih primerov okužbe. Volitve so potekale ob strogih zaščitnih ukrepih, volivci so morali na voliščih uporabljati razkužila in rokavice ter upoštevati razdaljo dveh metrov.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.