Hrvaška tudi po glasovanju v saboru ostaja brez sodobnega zakona o splavu

Proti predlogu zakona je glasovalo 78 poslancev, 47 jih je bilo za, pet pa se jih je glasovanja vzdržalo.

V SDP so med razpravo, ki se je začela v četrtek in je trajala do danes do 4. ure zjutraj, poudarili, da mora biti prekinitev nosečnosti zakonita, varna, dostopna in kakovostna. Zakon izpred 40 let je po njihovem mnenju treba posodobiti, ženske pa morajo imeti pravico, da se svobodno odločajo o rojevanju oziroma o tem, ali bodo prekinile nosečnost. Ob tem jim je treba omogočiti dostop do informacij ter spoštovati njihovo zasebnost in dostojanstvo.

Kot so še poudarili v SDP, so z zakonom predlagali pravico do izbire in svobodo izbire ter s tem zakonom nikogar v nič ne silijo.

V HDZ so predlog zakona ocenili kot nekakovosten in nestrokoven ter celo sramoten. Po njihovem mnenju zakon namreč prekinitev nosečnosti postavlja kot pravilo, ne pa kot izjemo.

Javno razpravo o splavu, ki se je nato nadaljevala v saboru, je spodbudil primer 39-letne nosečnice Mirele Čavajda. Ta je v 24. tednu nosečnosti izvedela, da ima njen otrok velik tumor na možganih, zaradi katerega otrok rojstva ne bo preživel ali pa bo hudo prizadet.

Ko je želela opraviti splav, se je začela njena težka izkušnja z bolnišnicami na Hrvaškem. Zavrnile so jo vse klinike, na katere se je obrnila, češ da je splav po 10. tednu nezakonit, čeprav hrvaška zakonodaja predvideva tudi izjeme.

Po dvotedenski bitki, ki se je odvijala tudi prek medijev, ji je drugostopenjska komisija v Zagrebu odobrila splav, a so jo s klinike Petrova, na katero se je obrnila, vseeno napotili v Slovenijo, saj sami nimajo kadra, ki bi znal opraviti ta poseg.